Kdo smo?
Oddelek za aplikativno naravoslovje združuje raziskovalno, razvojno in izobraževalno dejavnost na področju varstva okolja, agronomije in bioinformatike. Na oddelku prevladujejo raziskave aplikativne narave, katerih rezultati so neposredno uporabni v praksi. Raziskovanje je vpeto v nacionalne in mednarodne projekte.
Izvedba naravoslovnih dnevov
Naravoslovni dnevi so primerni za srednje šole in se povezujejo z učnim načrtom predmeta Biologija in Kemija v posameznem letniku. V enem dnevu se izvedejo tri delavnice za en razred z vmesno 30-minutno pavzo. Zaradi omejitve prostora je za naravoslovni dan maksimalno število udeležencev 30.
V šolskem letu 2024/25 se bodo delavnice izvajale v mesecu maju in juniju po predhodnem dogovoru s koordinatorji delavnic. Naravoslovni dnevi se bodo izvajali v objektu Livade 1.0 v Izoli.
Obvezna je prisotnost učiteljev.
Vsebina delavnic
1. delavnica: Spoznavanje aromatični rastlin na raziskovalen način
Zdravilne in aromatične rastline so pomemben sestavni del bogate biotske raznovrstnosti v Sredozemlju. Te rastline obsegajo široko paleto vrst z različnimi kemijskimi lastnostmi in se jih tradicionalno uporabljajo v terapevtske, aromatične ali kulinarične namene.
Raziskave Oddelka za aplikativno naravoslovje UP FAMNIT so osredotočene na proučevanje genetskih in kemijskih značilnosti zdravilnih in aromatičnih rastlin ter na sonaravno in trajnostno kmetijstvo, ob upoštevanju okoljskih in ekoloških značilnosti sredozemskega pridelovalnega območja.
Dijake bomo povabili v svet raziskovanja zdravilnih in aromatičnih rastlin, kjer bodo spoznali dragocene zdravilne in aromatične rastline (npr. laški smilja, kraški šetraj, sivka), njihove morfološke značilnosti ter metode za pridobivanje eteričnega olja in hidrolata ter drugih rastlinskih izvlečkov.
2. delavnica: Opraševanje – nevidno očem, a nujno za kmetijstvo in prehrano
Opraševanje je ključnega pomena za preživetje na našem planetu. Čebele in drugi opraševalci zagotavljajo eno najbolj prepoznavnih ekosistemskih storitev – opraševanje, zaradi katere je pridelava hrane sploh mogoča. Od opraševanja žuželk je vsaj deloma odvisnih približno 80 odstotkov kmetijskih in divjih rastlin. Pri nas je najbolj znana opraševalka kranjska čebela, vendar še zdaleč ne opravi vsega dela.
Vsaj polovico opraševanja v kmetijstvu opravijo divji opraševalci, v naravi pa je njihov delež še večji: oprašujejo divje čebele (čmrlji, čebele samotarke) in muhe trepetavke, pa tudi druge žuželke (metulji, nekateri hrošči in ose).
Dijaki bodo na delavnici spoznali pomen opraševanja in opraševalcev v kmetijstvu in pridelavi kakovostne hrane. Naučili se bodo, kaj je oprašitev in kaj oploditev ter spoznali razvoj peloda od tetrad, do mikrospor in zrelega peloda. Pripravili bodo poskus za ugotavljanje živosti peloda in poskus in vitro kalitve zrelega peloda ter rezultate opazovali pod svetlobnim mikroskopom in stereo lupo.
3. delavnica: BIOINFORMATIKA – od zaporedja DNA do fenotipa
Bioinformatika je področje znanosti, kjer se prepletajo znanja biologije, računalništva in matematike. Glavni cilj bioinformatike je razvozlati oziroma omogočiti vpogled v potek bioloških procesov ter kako na biološke procese in razvoj organizmov vplivajo spremembe.
Za primer lahko navedemo nekaj vprašanj: Katera mutacija DNA je odgovorna za razvoj bolezni? Na katere procese vpliva mutacija? Kako lahko kljub mutaciji preprečimo razvoj bolezni?
Današnja laboratorijska oprema, v primerjavi izpred nekaj let, izvede ogromno število meritev (kot npr. določi sestavo DNA človeka) in rezultate shranjuje v velike datoteke. Za analizo tovrstnih podatkov je potrebno znanje s področja biologije, računalništva, programiranja, razvoja algoritmov ter matematičnega modeliranja.
Dijaki bodo na delavnici v računalniški učilnici sami izvedli nekaj praktičnih primerov bioinformacijske analize.
