KDO SMO?
Skupina preučuje biodiverziteto na nivojih vrstne, genetske ter ekosistemske raznovrstnosti, poleg tega pa se ukvarja tudi s konkretnimi varstvenimi ukrepi. Uspešna je pri pridobivanju nacionalnih in mendarodnih projektov s področja botanike, zoologije, genetike, parazitologije, ekoologije in biotske raznovrstnosti. Skupina se ukvarja z varstvom ogroženih kopenskih in morskih vrst ter ekosistemov.
IZVEDBA NARAVOSLOVNIH DNI
Naravoslovni dnevi so primerni za srednje šole in se povezujejo z učnim načrtom predmeta Biologija v posameznem letniku. Posamezna delavnica traja 2 šolski uri (90 min), v enem dnevu se izvedeta dve delavnici za en razred z vmesno 30-min pavzo. Zaradi omejitve prostora je za posamezni naravoslovni dan maksimalno število udeležencev 30.
Prva delavnica poteka med 9.30-11.00, druga pa med 11.30-13.00.
Naravoslovni dnevi so porazdeljeni v tri vsebinske sklope, kjer si izberete enega: Evolucija, Zgradba in delovanje organizmov in Ekologija.
V šolskem letu 2024/25 se bodo delavnice izvajale v mesecu maju in juniju po predhodnem dogovoru s koordinatorji delavnic.
Naravoslovni dnevi se bodo izvajali v objektu Livade 1.0 v Izoli.
Obvezna je prisotnost učiteljev.
Vsebinski sklop – Evolucija
1. Ali res vedno preživijo najmočnejši?
Boj za preživetje je v naravnih populacijah neizogiben. Kateri dejavniki so glavne gonilne sile evolucije? Kaj odloča o preživetju posameznikov? Kakšno vlogo imajo geni ali določene okrasne lastnosti? Z naborom različnih interaktivnih nalog bodo učenci spoznali širši okvir pomena naravne selekcije.
2. Iz zbirke do zbirke
Prikaz različnih živalskih zbirk. Pogledali si bomo izbrane mokre, suhe ter preparatne zbirke (toto, delni). Učenci bodo spoznali tehnike zbiranja in priprave različnih preparatov.
Vsebinski sklop – Zgradba in delovanje organizmov
1. Prehranjevanje žuželk s poudarkom na komarjih
Žuželke se hranijo z različno hrano in temu prilagojen je tudi njihov obustni aparat. V sklopu delavnice bomo spoznali obustne aparate različnih žuželk in se naučili, kako je to povezano z vrsto hrane in načinom hranjena. Poleg tega bomo naredili sekcijo glave komarja in si podrobno pogledali, kako samice komarjev zaužijejo svoj krvni obrok.
2. Kaj se skriva pod mikroskopom
V naravi lahko opazujemo različne rastline in živali. Včasih pa so organizmi premajhni, da bi jih videli s prostim očesom. Takrat si lahko pomagamo z mikroskopom. Na delavnici bodo učenci spoznali delovanje svetlobnega mikroskopa in se naučili pripraviti sveži preparat, v drugem delu pa bodo samostojno mikroskopirali. Pogledali si bomo praživali v kapljici vode, opazovali kloroplaste v listu, ugotovili, kaj daje barvo cvetovom, določali prisotnost škroba v banani in se skupaj čudili zanimivemu svetu pod mikroskopom.
Vsebinski sklop – Ekologija
1. Zanimivosti iz sveta opraševanja in razmnoževanja rastlin
Rastline se same ne morejo premikati na daljše razdalje, zato pri tem pogosto izkoriščajo živali. A v zameno jih morajo z nečim nagraditi – s cvetnim prahom, hranilnim nektarjem, sladkimi plodovi ali vitaminskimi superhranilnimi semeni! Ogledali si bomo, kako žuželke pijejo nektar in zakaj čmrljem včasih pravimo tatovi nektarja. Pogledali bomo, kam čebele pospravijo cvetni prah in kaj se zgodi s semeni, potem ko jih mravlje odnesejo v svoja mravljišča. Pokazali pa bomo tudi nekaj zvijač, s katerimi rastline prevarajo živali.
2. Rastlinstvo slovenske Istre: raznolikost in prilagoditve na okolje
Spoznali bomo značilnosti flore in vegetacije Slovenske Istre ter povezali značilnosti posameznih rastlin z razmerami, ki prevladujejo na tem območju. Seznalili se bomo z rastlinstvom značilnim za prehod iz sredozemskega v bolj celinsko podnebje. Spoznali bomo raznolikost halofitov in njihovo prilagoditev na rastne razmere v neposredni bližini morja. Spoznali bomo morske cvetnice, njihovo raznolikost in prepoznavanje.
