Matematika – UP Famnit

Informacije o študijskem programu

Predmetnik

Vsebina predmetov

Vodnik za bruce

Predstavitev študija

Univerzitetni študijski program Matematika se izvaja v slovenskem in angleškem jeziku.

V 1. letniku in delno v 2. letniku študenti spoznavajo temeljna področja matematike – analize, algebre, diskretne matematike in osnov numeričnega računanja, ki so nujna za razumevanje specialnih področij matematike. Hkrati osvojijo tudi različna računalniška znanja in osnove verjetnostnega računa. Večji del preostalega študija so izbirni predmeti, kjer študenti spoznajo različna specialna področja teoretične in uporabne matematike. Izbirni del študija ima tudi interdisciplinarno zasnovo, kar pomeni, da si študenti lahko izberejo predmete, kjer se naravoslovna znanost (predvsem biologija, biokemija) prepleta z računalništvom in matematiko.

Študenti osvojijo “problem solving” razmišljanje, ki odlikuje matematike in je nepogrešljivo v vseh znanostih in gospodarstvu. Naučijo se prepoznavati povezave med različnimi matematičnimi teorijami ter ostalimi naravoslovnimi in družboslovnimi znanostmi. Ambicioznejše študente se že na dodiplomskem študiju seznani z raziskovalnimi vsebinami posameznih matematičnih področij.

Informacije o študijskem programu

Ime programa: Matematika

Vrsta programa: univerzitetni, 1. stopnja

Strokovni naslov diplomanta: diplomirani matematik (UN) oz. diplomirana matematičarka (UN)

Trajanje študija: 3 leta

Število kreditnih točk (ECTS): 180 ECTS

Način študija: redni

Jezik izvedbe: slovenski jezik, angleški jezik

Kraj izvajanja študija: Koper

Akreditacija: program je akreditiran v skladu z Zakonom o visokem šolstvu in je javnoveljaven

V 1. letnik univerzitetnega študijskega programa Matematika se lahko vpiše:

a) kdor je opravil splošno maturo,

b) kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz enega od predmetov splošne mature matematika; če je matematiko že opravil pri poklicni maturi, pa izpit iz kateregakoli predmeta splošne mature; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi;

c) kdor je pred 1. 6. 1995 uspešno zaključil katerikoli štiriletni srednješolski program.

Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo kandidati iz točk a) in c) izbrani glede na:

splošni uspeh pri splošni maturi oz. zaključnem izpitu (40% točk),
splošni uspeh v 3. in 4. letniku srednje šole (20% točk),
uspeh pri matematiki v 3. in 4. letniku srednje šole (40% točk);

Kandidati iz točke b) izbrani glede na:

splošni uspeh pri poklicni maturi (20% točk),
splošni uspeh v 3. in 4. letniku srednje šole (20% točk),
uspeh pri maturitetnem predmetu (20% točk),
uspeh pri matematiki v 3. in 4. letniku srednje šole (40% točk).

Za »prehod med študijskimi programi« gre v primeru, ko študent, ki je vpisan v določen študijski program, v tem programu ne zaključi študija (preneha izobraževanje v vpisanem študijskem programu) ter se vpiše neposredno v višji letnik novega študijskega programa, pri čemer morata biti predhodni in novi študijski program študenta iste bolonjske stopnje. Pri možnostih za prehod na novi študijski program se upošteva primerljivost študijskih programov in opravljene študijske obveznosti študenta v predhodnem študijskem programu.

V višji letnik univerzitetnega študijskega programa Matematika se lahko vpiše kandidat, ki prehaja iz sorodnega študijskega programa 1. stopnje ali sorodnega nebolonjskega dodiplomskega študijskega programa (študijski programi, sprejeti pred 11. 6. 2004), če so izpolnjeni naslednji pogoji:

kandidat izpolnjuje pogoje za vpis v univerzitetni študijski program Matematika,
študijski program, iz katerega kandidat prehaja, ob zaključku študija zagotavlja pridobitev primerljivih kompetenc kot univerzitetni študijski program Matematika in
so izpolnjeni drugi kriteriji v skladu z Merili za prehode med študijskimi programi (primerljiv predmetnik študijskega programa, opravljene obveznosti kandidata).

Individualne vloge za vpis po merilih za prehode obravnava Komisija za študijske in študentske zadeve UP FAMNIT.

Po merilih za prehode se lahko vpiše tudi kandidat, ki prehaja iz sorodnega študijskega programa v tujini in mu je bila, skladno z zakonom, v postopku priznavanja tujega izobraževanja priznana pravica do nadaljevanja študija v univerzitetnem študijskem programu Matematika.

Če je sprejet sklep o omejitvi vpisa, so kandidati za vpis izbrani glede na povprečno oceno vseh opravljenih študijskih obveznosti v prejšnjem študijskem programu.

Študent lahko napreduje v višji letnik, če zbere vsaj 42 kreditnih točk (KT) tekočega letnika in opravi vse obveznosti predhodnega letnika.

V posebnih primerih, individualnih dogodkih študenta (bolezen oziroma izredne okoliščine), se lahko študentu omogoči napredovanje v višji letnik tudi z manjšim številom KT. V navedenih primerih o vpisu odloča Komisija za študijske in študentske zadeve UP FAMNIT.

Študent, ki ni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim programom za vpis v višji letnik, lahko, v času študija enkrat ponavlja letnik. V kolikor študent ponavlja letnik, mu ne pripada absolventski staž, ampak mu status študenta preneha po zaključku 3. letnika.

Z napredovanjem in s ponavljanjem študent ohranja status študenta in s tem pravice in ugodnosti, določene z zakonom. V skladu z zakonom lahko študent zaprosi za podaljšanje statusa študenta, vendar največ za eno leto.

V 2. in 3. letniku študija izbere študent skupaj devet izbirnih predmetov, od tega sedem notranje in tri zunanje izbirne predmete. Nabor notranje izbirnih predmetov je določen s študijskim programom, zunanje izbirne predmete pa lahko študent izbira izven študijskega programa.

Ob vpisu v 3. letnik študent izbere smer študija. Izbira lahko med naslednjimi 7 smermi: Splošna matematika, Diskretna matematika, Finančna matematika, Kriptografija, Računsko intenzivne metode in aplikacije, Statistika, Teoretična matematika.

Več informacij o izbirnih predmetih in smereh študija je dostopnih v dokumentu “Predmetnik”.

Študent se lahko v 3. letniku odloči, da bo namesto enega zunanje izbirnega predmeta opravil praktično usposabljanje v delovnem okolju, ki traja 3 tedne in je ovrednoteno s 6 KT.

Namen praktičnega usposabljanja je omogočiti študentom stik z delovnim okoljem in potencialnimi delodajalci že v času študija. Študent opravlja prakso v neposrednem delovnem okolju pod mentorstvom usposobljenega mentorja s področja matematike.

Splošne kompetence diplomantov

Sposobnost analize, sinteze in predvidevanja rešitev ter posledic dejavnikov v matematični stroki.
Kritična presoja dogajanja na področju matematike.
Razvoj komunikacijskih spretnosti.
Sposobnost sodelovanja, dela v skupini in dela na projektih.
Sposobnost avtonomnega iskanja in pridobivanja strokovnega znanja in njegove integracije z že obstoječim znanjem.
Sposobnost iskanja novih informacij in njihove interpretacije ter umeščanja v kontekst matematične stroke.
Avtonomnost pri strokovnem delu.

Predmetno-specifične kompetence diplomantov

Zmožnost opisati dano situacijo s pravilno uporabo matematičnih simbolov in zapisov.
Zmožnost razložiti razumevanje matematičnih konceptov in principov.
Reševati matematične (ter tudi ostale) probleme z uporabo moderne tehnologije.
Uporabljati algoritmični pristop: za reševanje danega problema razviti algoritem.
Razviti sposobnost analiziranja danega problema numerično, grafično in algebraično.
Sposobnost iz danih podatkov deducirati nove logične zaključke.
Samozavestno se soočiti z danim matematičnim problemom ter poiskati njegovo rešitev.

Možnosti za zaposlitev je veliko. Študij omogoča pridobitev ustreznih znanj za delo v različnih podjetjih in strokovnih okoljih, npr. na področju računalništva in informatike (računalniška in ostala podjetja ter ustanove), statistike (npr. na uradu za statistiko, zavarovalnicah, bankah), finančne matematike (zavarovalnice, banke, borza, borzno posredniške hiše), na področju teorije iger na srečo (npr. na loteriji, športni loteriji), ter na področju izobraževanja. Pridobljena znanja pa diplomantom omogočajo tudi zaposlitev na pedagoškem in raziskovalnem področju.

Diplomanti lahko izberejo poklicno kariero, ki v osnovi ni vezana na matematiko, saj so smisel za logično mišljenje, preudarnost, presojanje postopkov in rezultatov ter analitični pristop k reševanju problemov, ki jih pridobi vsak diplomant študijskega programa Matematika, tudi lastnosti, ki naj bi jih imeli vodilni delavci na mnogih področjih.

Prijava in vpis

Letak

Informativni dogodki