Računalništvo in informatika

Informacije o študijskem programu

Predmetnik

Vsebina predmetov

Vodnik za bruce

Predstavitev študija

Univerzitetni študijski program Računalništvo in informatik se izvaja v slovenskem in angleškem jeziku.

Študijski program je nastal kot odgovor na hitro rast računalniške panoge in pomanjkanje usposobljenih strokovnjakov v regiji. Podjetja potrebujejo kadre, ki ne obvladajo le uporabe obstoječih tehnologij, temveč tudi razvoj naprednih programskih rešitev in novih IKT sistemov. Študijski program omogoča študentom poglobljeno razumevanje računalništva, razvija sposobnost obvladovanja programskih jezikov, sodobnih orodij, razvojnih metodologij ter reševanja kompleksnih problemov. Spodbuja analitično razmišljanje, sodelovanje v timu ter pravilno izbiro znanj in tehnik v različnih situacijah. Poseben poudarek je na primerljivosti znanja z mednarodnim okoljem in spremljanju sodobnih tehnoloških trendov.

Študenti pridobijo samozavest, strokovno širino ter pozitiven odnos do nadaljnjega izobraževanja in vseživljenjskega učenja na področju informacijskih tehnologij ter inovativnega razvoja rešitev.

Informacije o študijskem programu

Ime programa: Računalništvo in informatika

Vrsta programa: univerzitetni, 1. stopnja

Strokovni naslov diplomanta: diplomirani inženir/diplomirana inženirka računalništva in informatike (UN)

Trajanje študija: 3 leta

Število kreditnih točk (ECTS): 180 ECTS

Način študija: redni

Jezik izvedbe: slovenski jezik, angleški jezik

Kraj izvajanja študija: Koper

Akreditacija: program je akreditiran v skladu z Zakonom o visokem šolstvu in je javnoveljaven

V 1. letnik univerzitetnega študijskega programa Matematika in računalništvo se lahko vpiše

a) kdor je opravil splošno maturo,

b) kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz enega od predmetov splošne mature: matematika, računalništvo ali informatika; če je navedeni predmet že opravil pri poklicni maturi, pa izpit iz kateregakoli predmeta splošne mature; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi;

c) kdor je pred 1. 6. 1995 uspešno zaključil katerikoli štiriletni srednješolski program.

V primeru OMEJITVE VPISA so kandidati za vpis v 1. letnik izbrani po naslednjih merilih:

a) kandidati s splošno maturo oz. z zaključnim izpitom bodo izbrani glede na:

splošni uspeh pri splošni maturi oz. zaključnem izpitu (50% točk),
splošni uspeh v 3. in 4. letniku srednje šole (30% točk),
uspeh pri matematiki v 3. in 4. letniku srednje šole (20% točk);

b) kandidati s poklicno maturo bodo izbrani glede na:

splošni uspeh pri poklicni maturi (30% točk),
uspeh pri maturitetnem predmetu (20% točk),
splošni uspeh v 3. in 4. letniku srednje šole (30% točk),
uspeh pri matematiki v 3. in 4. letniku srednje šole (20% točk).

Za »prehod med študijskimi programi« gre v primeru, ko študent, ki je vpisan v določen študijski program, v tem programu ne zaključi študija (preneha izobraževanje v vpisanem študijskem programu) ter se vpiše neposredno v višji letnik novega študijskega programa, pri čemer morata biti predhodni in novi študijski program študenta iste bolonjske stopnje. Pri možnostih za prehod na novi študijski program se upošteva primerljivost študijskih programov in opravljene študijske obveznosti študenta v predhodnem študijskem programu.

V višji letnik univerzitetnega študijskega programa Računalništvo in informatika se po merilih za prehode lahko vpiše kandidat, ki prehaja iz sorodnega študijskega programa 1. stopnje ali sorodnega nebolonjskega dodiplomskega študijskega programa (študijski programi, sprejeti pred 11. 6. 2004), če so izpolnjeni naslednji pogoji:

kandidat izpolnjuje pogoje za vpis v univerzitetni študijski program Računalništvo in informatika,
študijski program, iz katerega kandidat prehaja, ob zaključku študija zagotavlja pridobitev primerljivih kompetenc kot univerzitetni študijski program Računalništvo in informatika in
so izpolnjeni drugi kriteriji v skladu z Merili za prehode med študijskimi programi (primerljiv predmetnik študijskega programa, opravljene obveznosti kandidata).

Individualne vloge za vpis po merilih za prehode obravnava Komisija za študijske in študentske zadeve UP FAMNIT, ki pri obravnavi poleg (sorodnega) področja upošteva tudi primerljivost študijskih programov v skladu z Merili za prehode med študijskimi programi.

Po merilih za prehode se lahko vpiše tudi kandidat, ki prehaja iz sorodnega študijskega programa v tujini in mu je bila, skladno z zakonom, v postopku priznavanja tujega izobraževanja priznana pravica do nadaljevanja študija v univerzitetnem študijskem programu Računalništvo in informatika.

V primeru omejitve vpisa so kandidati izbrani glede na povprečno oceno vseh opravljenih študijskih obveznosti v študijskem programu, iz katerega kandidat prehaja.

Študent lahko napreduje v višji letnik, če zbere vsaj 42 kreditnih točk (KT) tekočega letnika in opravi vse obveznosti predhodnega letnika.

V posebnih primerih, individualnih dogodkih študenta (bolezen oziroma izredne okoliščine), se lahko študentu omogoči napredovanje v višji letnik tudi z manjšim številom KT. V navedenih primerih o vpisu odloča Komisija za študijske in študentske zadeve UP FAMNIT.

Študent, ki ni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim programom za vpis v višji letnik, lahko, v času študija enkrat ponavlja letnik. V kolikor študent ponavlja letnik, mu ne pripada absolventski staž, ampak mu status študenta preneha po zaključku 3. letnika.

Z napredovanjem in s ponavljanjem študent ohranja status študenta in s tem pravice in ugodnosti, določene z zakonom. V skladu z zakonom lahko študent zaprosi za podaljšanje statusa študenta, vendar največ za eno leto.

V 2. in 3. letniku študija izbere študent skupaj devet izbirnih predmetov, od tega pet notranje in štiri zunanje izbirne predmete. Nabor notranje izbirnih predmetov je določen s študijskim programom, zunanje izbirne predmete pa lahko študent izbira izven študijskega programa.

Več informacij o izbirnih predmetih in smereh študija je dostopnih v dokumentu “Predmetnik”.

Študijska praksa ni obvezni del študijskega programa, temveč poteka v obliki neobveznega usposabljanja v partnerskih podjetjih, za katerega se študenti odločijo prostovoljno.

Program usposabljanja podjetja oblikujejo v sodelovanju s predavatelji in strokovnimi sodelavci fakultete, ki na podlagi predhodnih uskladitev izbere primerna podjetja iz lokalnega in širšega slovenskega okolja.

V okviru prakse študenti v sodelovanju s podjetjem in fakulteto praviloma oblikujejo temo svoje zaključne projektne naloge, ki jo lahko tudi realizirajo.

Splošne kompetence diplomantov

Sposobnost analize, sinteze in predvidevanja rešitev ter posledic dejavnikov v računalniški stroki.
Kritična presoja dogajanja na področju računalništva in informatike.
Razvoj komunikacijskih spretnosti.
Sposobnost sodelovanja, dela v skupini in dela na projektih.
Sposobnost avtonomnega iskanja in pridobivanja strokovnega znanja in njegove integracije z že obstoječim znanjem.
Sposobnost iskanja novih informacij in njihove interpretacije ter umeščanja v kontekst računalniške stroke.
Avtonomnost pri strokovnem delu.
Zmožnost opisati dano situacijo s pravilno uporabo matematičnih in računalniških simbolov in zapisov.
Reševati probleme z uporabo modernih tehnologij.
Razviti sposobnost sistematičnega analiziranja danega problema.
Uporabljati algoritmični pristop: za reševanje danega problema razviti algoritem.
Biti sposobni iz danih podatkov deducirati nove logične zaključke.
Samozavestno se soočiti z danim računalniškim problemom ter poiskati njegovo rešitev.
Usposobljenost za nadgradnje problema na nadprobleme in inženirsko združevanje delnih rešitev.

Predmetno-specifične kompetence diplomantov

Zmožnost opisati dano situacijo s pravilno uporabo matematičnih in računalniških simbolov in zapisov.
Zmožnost razlage svojega razumevanja računalniških konceptov in principov.
Reševati probleme z uporabo modernih tehnologij.
Razviti sposobnost sistematičnega analiziranja danega problema.
Uporabljati algoritmični pristop: za reševanje danega problema razviti algoritem.
Biti sposobni iz danih podatkov deducirati nove logične zaključke.
Samozavestno se soočiti z danim računalniškim problemom ter poiskati njegovo rešitev.

Med študijem študent pridobi ustrezna znanja za delo in zaposlitev na pedagoškem in raziskovalnem področju, na primer v sistemski administraciji (računalniška in ostala podjetja ter ustanove), v programiranju (računalniška podjetja), v snovanju informacijskih sistemov in izobraževanju. Poleg osnovnih znanj računalništva in informatike ter osnovnih matematičnih znanj študent usvoji široko paleto predmetov in splošnih znanj, ki mu omogočijo vpogled na druga študijska področja in s tem več možnosti za zaposlovanje.

Prijava in vpis

Letak

Informativni dogodki