Bioinformatika – UP Famnit

Informacije o študijskem programu

Predmetnik

Vsebina predmetov

Vodnik za bruce

Predstavitev študija

Univerzitetni študijski program Bioinformatika se izvaja v slovenskem in angleškem jeziku.

Intenzivna rast različnih bioloških podatkov, vzpostavljanje podatkovnih baz in njihovo vzdrževanje, razvijanje novih orodij in vključevanje sodobnih informacijskih tehnologij za obdelavo podatkov zahtevajo nove kadre, ki so podkrepljeni z znanjem naravoslovja s posebnim poudarkom na bioloških, matematičnih, računalniških in informacijskih znanostih.

Študijski program zagotavlja interdisciplinarno povezovanje znanj biokemije, biologije, kemije, fizike in genetike, ki so nadgrajena z matematiko, računalništvom in informatiko. Z osvojenim znanjem so diplomanti sposobni razumevanja problematike in procesov v kompleksnih bioloških sistemih, vešči metod matematičnega modeliranja, razvijanja algoritmov in uporabe računalniških in informacijskih tehnologij kot orodij za reševanje problemov v praksi. Pridobijo teoretična in praktična znanja, ki omogočajo nadaljevanje študija na drugi stopnji sorodnih ved

Študenti so vešči analize podatkov, razvoja algoritmov, uporabe sodobnih informacijskih tehnologij ter pripravljeni na nadaljevanje študija na drugi stopnji. Program spodbuja tudi razvoj komunikacijskih spretnosti, kritičnega mišljenja, projektnega dela ter odgovornega in etičnega ravnanja z biološkimi podatki v aplikativnem okolju raziskovalnem.

Informacije o študijskem programu

Ime programa: Bioinformatika

Vrsta programa: univerzitetni, 1. stopnja

Strokovni naslov diplomanta: diplomirani bioinformatik (UN) oz. diplomirana bioinformatičarka (UN)

Trajanje študija: 3 leta

Število kreditnih točk (ECTS): 180 ECTS

Način študija: redni

Jezik izvedbe: slovenski jezik, angleški jezik

Kraj izvajanja študija: Koper, Izola (delno)

Akreditacija: program je akreditiran v skladu z Zakonom o visokem šolstvu in je javnoveljaven

V 1. letnik univerzitetnega študijskega programa Bioinformatika se lahko vpiše:

a) kdor je opravil splošno maturo,

b) kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz enega od predmetov splošne mature; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi;

c) kdor je pred 1. 6. 1995 uspešno zaključil katerikoli štiriletni srednješolski program.

V primeru omejitve vpisa so kandidati izbrani glede na splošni uspeh pri splošni maturi, poklicni maturi oziroma zaključnem izpitu (70 % točk) in uspeh v 3. in 4. letniku srednje šole (30 % točk).

Za »prehod med študijskimi programi« gre v primeru, ko študent, ki je vpisan v določen študijski program, v tem programu ne zaključi študija (preneha izobraževanje v vpisanem študijskem programu) ter se vpiše neposredno v višji letnik novega študijskega programa, pri čemer morata biti predhodni in novi študijski program študenta iste bolonjske stopnje. Pri možnostih za prehod na novi študijski program se upošteva primerljivost študijskih programov in opravljene študijske obveznosti študenta v predhodnem študijskem programu.

V višji letnik univerzitetnega študijskega programa Bioinformatika se po merilih za prehode lahko vpiše kandidat, ki prehaja iz sorodnega študijskega programa 1. stopnje in dosedanjega dodiplomskega študijskega programa (študijski programi, sprejeti pred 11. 6. 2004), če so izpolnjeni naslednji pogoji:

kandidat izpolnjuje pogoje za vpis v univerzitetni študijski program Bioinformatika,
študijski program, iz katerega kandidat prehaja, ob zaključku študija zagotavlja pridobitev primerljivih kompetenc kot univerzitetni študijski program Bioinformatika in
so izpolnjeni drugi kriteriji v skladu z Merili za prehode med študijskimi programi (primerljiv predmetnik študijskega programa, opravljene obveznosti kandidata).

Individualne vloge za vpis po merilih za prehode obravnava Komisija za študijske in študentske zadeve UP FAMNIT, ki pri obravnavi poleg (sorodnega) področja upošteva tudi primerljivost študijskih programov v skladu z Merili za prehode med študijskimi programi.

Po merilih za prehode se lahko vpiše tudi kandidat, ki prehaja iz sorodnega študijskega programa v tujini in mu je bila, skladno z zakonom, v postopku priznavanja tujega izobraževanja priznana pravica do nadaljevanja študija v univerzitetnem študijskem programu Bioinformatika.

V primeru omejitve vpisa so kandidati izbrani glede na povprečno oceno vseh opravljenih študijskih obveznosti v študijskem programu, iz katerega kandidat prehaja.

Študent lahko napreduje v višji letnik, če zbere vsaj 42 kreditnih točk (KT) tekočega letnika in opravi vse obveznosti predhodnega letnika.

V posebnih primerih, individualnih dogodkih študenta (bolezen oziroma izredne okoliščine), se lahko študentu omogoči napredovanje v višji letnik tudi z manjšim številom KT. V navedenih primerih o vpisu odloča Komisija za študijske in študentske zadeve UP FAMNIT.

Študent, ki ni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim programom za vpis v višji letnik, lahko, v času študija enkrat ponavlja letnik. V kolikor študent ponavlja letnik, mu ne pripada absolventski staž, ampak mu status študenta preneha po zaključku 3. letnika.

Z napredovanjem in s ponavljanjem študent ohranja status študenta in s tem pravice in ugodnosti, določene z zakonom. V skladu z zakonom lahko študent zaprosi za podaljšanje statusa študenta, vendar največ za eno leto.

V 2. in 3. letniku študija izbere študent skupaj štiri izbirne predmete, od dva notranje in dva zunanje izbirna predmeta. Notranje izbirne predmete izbira študent znotraj študijskega programa. Zunanje izbirne predmete lahko študent izbira na akreditiranih študijskih programih v Sloveniji ali tujini, predvsem s področij matematike, finančne matematike, računalništva, informatike in drugih naravoslovnih ved; glede na interes študenta je možna tudi izbira z drugih študijskih področij. Zunanji izbirni predmeti so lahko izbrani tudi iz nabora notranjih izbirnih predmetov.

Več informacij o izbirnih predmetih in smereh študija je dostopnih v dokumentu “Predmetnik”.

Študent se lahko v 3. letniku odloči, da bo namesto enega zunanje izbirnega predmeta opravil praktično usposabljanje v delovnem okolju, ki traja 3 tedne in je ovrednoteno s 6 KT.

Namen praktičnega usposabljanja je omogočiti študentom stik z delovnim okoljem in potencialnimi delodajalci že v času študija. Študent opravlja prakso v neposrednem delovnem okolju pod mentorstvom usposobljenega mentorja s področja bioinformatike.

Splošne kompetence diplomantov

Sposobnost analize, sinteze in predvidevanja rešitev ter posledic dejavnikov v biokemiji.
Kritična presoja dogajanja na področju naravoslovja (predvsem v biologiji, biokemiji in molekularni genetiki).
Uporabe matematike ter računalništva in informatike v naravoslovju (predvsem v biologiji, biokemiji in molekularni genetiki).
Razvoj komunikacijskih spretnosti in sposobnosti.
Sposobnost sodelovanja s sodelavci, sposobnost dela v skupini in dela na projektih.
Sposobnost avtonomnega iskanja in pridobivanja strokovnega znanja in njegove integracije z že obstoječim znanjem.
Sposobnost iskanja novih informacij in njihove interpretacije ter umeščanja v kontekst bioinformatike.
Avtonomnost pri strokovnem delu.
Celostni pogled na razvoj bioinformatike kot nove vede.
Pridobljena temeljna naravoslovna izobrazba.
Sposobnost analize določenih situacij, sposobnost kritičnega preverjanja informacij in predvidevanja rešitev in posledic.
Veščino uporabe teoretskih in praktičnih raziskovalnih metod, različnih postopkov in tehnologij.
Usposobljenost za pripravo strategij in kreativnega reševanja problemov, ki se pojavljajo na področju uporabe biološke informacije.

Predmetno-specifične kompetence diplomantov

Zmožnost opisati biološki pojav v matematičnem oziroma računalniškem jeziku.
Zmožnost razumevanja matematičnih konceptov in principov.
Reševati probleme z uporabo moderne informacijske tehnologije.
Uporabljati algoritmični pristop: za reševanje danega problema razviti algoritem.
Razviti sposobnost analiziranja danega problema, tako numerično, kot tudi grafično in algoritmično.
Sposobni iz danih podatkov deducirati nove zaključke.
Samozavestno se soočiti z danim problemom v bioinformatiki ter poiskati njegovo rešitev.
Sposobnost približnega reševanja problemov s pomočjo numeričnih metod.
Sposobnost povezovanja znanja različnih naravoslovnih področij biologije, kemije, genetike, biokemije, matematike, računalništva in informatike.
Sposobnost umeščanja novih strokovnih, raziskovalnih in znanstvenih izsledkov, informacij ter interpretacij v kontekst bioinformatike.

Diplomanti se lahko zaposlijo v javni upravi (Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija za okolje, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano), v zdravstvenih ustanovah in farmacevtskih družbah, zasebnih in javnih laboratorijih, nacionalnih in mednarodnih nevladnih organizacijah (npr. IUCN, WWF itd.), v zasebnem sektorju, v pridelovalnem in prehrambenem sektorju, tako v nacionalnem kot tudi mednarodnem prostoru. Pridobljena znanja na področju matematike ter računalništva in informatike bodo diplomantom omogočala zaposlitev tudi na pedagoškem in raziskovalnem področju, v računalniških ustanovah, ter v ustanovah, kjer je potrebno znanje statistike (npr. na uradu za statistiko, zavarovalnicah, bankah). Poleg tega bodo študenti usposobljeni za nadaljevanje izobraževanja v podiplomskih programih s področja bioinformatike.

Diplomanti lahko izberejo poklicno kariero, ki v osnovi ni vezana na bioinformatiko, saj so smisel za logično mišljenje, preudarnost, presojanje postopkov in rezultatov ter analitični pristop k reševanju problemov, ki jih pridobi vsak diplomant tega programa, tudi lastnosti, ki naj bi jih imeli vodilni delavci na mnogih področjih.

Prijava in vpis

Letak

Informativni dogodki