Biopsihologija – UP Famnit

Informacije o študijskem programu

Predmetnik

Vsebina predmetov

Vodnik za bruce

Predstavitev študija

Univerzitetni študijski program Biopsihologija se izvaja v slovenskem jeziku.

Študijski program Biopsihologija združuje naravoslovje in družboslovje ter temelji na celostnem razumevanju človeka kot bio-psiho-socialnega bitja. Izhaja iz spoznanja, da je duševnost zasidrana v možganih, zato študij poudarja poglobljeno poznavanje možganskih struktur, njihovega delovanja ter vpliva na čustvovanje, mišljenje in vedenje. Poseben poudarek je namenjen razumevanju povezav med biološkimi procesi, okoljem in družbenimi vplivi.

Program sledi idejni zasnovi, ki jo je razvijal dr. Andrej Marušič, ter spodbuja interdisciplinarno raziskovanje in kritično razmišljanje. Študenti se seznanijo z raziskovalnimi metodami naravoslovja in družboslovja, statistično analizo podatkov ter etičnimi vprašanji raziskovanja.

Diplomanti pridobijo široko teoretično znanje in praktične kompetence za delo na področju duševnega zdravja, raziskovanja in svetovanja.

Informacije o študijskem programu

Ime programa: Biopsihologija

Vrsta programa: univerzitetni, 1. stopnja

Strokovni naslov diplomanta: diplomirani biopsiholog (UN) oz. diplomirana biopsihologinja (UN)

Trajanje študija: 3 leta

Število kreditnih točk (ECTS): 180 ECTS

Način študija: redni

Jezik izvedbe: slovenski jezik

Kraj izvajanja študija: Koper, Izola (delno)

Akreditacija: program je akreditiran v skladu z Zakonom o visokem šolstvu in je javnoveljaven

V 1. letnik se lahko vpiše kdor je opravil splošno maturo ali je pred 1. 6. 1995 uspešno zaključil katerikoli štiriletni srednješolski program.

V primeru omejitve vpisa so kandidati za vpis v 1. letnik izbrani po naslednjih merilih:

splošni uspeh pri splošni maturi oz. zaključnem izpitu (60 % točk),
splošni uspeh v 3. in 4. letniku srednje šole (35 % točk),
uspeh pri matematiki v 3. in 4. letniku srednje šole (5 % točk).

Za »prehod med študijskimi programi« gre v primeru, ko študent, ki je vpisan v določen študijski program, v tem programu ne zaključi študija (preneha izobraževanje v vpisanem študijskem programu) ter se vpiše neposredno v višji letnik novega študijskega programa, pri čemer morata biti predhodni in novi študijski program študenta iste bolonjske stopnje. Pri možnostih za prehod na novi študijski program se upošteva primerljivost študijskih programov in opravljene študijske obveznosti študenta v predhodnem študijskem programu.

V višji letnik univerzitetnega študijskega programa Biopsihologija se po merilih za prehode lahko vpiše kandidat, ki prehaja iz sorodnega študijskega programa 1. stopnje ali sorodnega nebolonjskega dodiplomskega študijskega programa (študijski programi, sprejeti pred 11. 6. 2004), če so izpolnjeni naslednji pogoji:

kandidat izpolnjuje pogoje za vpis v univerzitetni študijski program Biopsihologija,
študijski program, iz katerega kandidat prehaja, ob zaključku študija zagotavlja pridobitev primerljivih kompetenc kot univerzitetni študijski program Biopsihologija in
so izpolnjeni drugi kriteriji v skladu z Merili za prehode med študijskimi programi (primerljiv predmetnik študijskega programa, opravljene obveznosti kandidata).

Individualne vloge za vpis po merilih za prehode obravnava Komisija za študijske in študentske zadeve UP FAMNIT, ki pri obravnavi poleg (sorodnega) področja upošteva tudi primerljivost študijskih programov v skladu z Merili za prehode med študijskimi programi.

Po merilih za prehode se lahko vpiše tudi kandidat, ki prehaja iz sorodnega študijskega programa v tujini in mu je bila, skladno z zakonom, v postopku priznavanja tujega izobraževanja priznana pravica do nadaljevanja študija v univerzitetnem študijskem programu Biopsihologija.

V primeru omejitve vpisa so kandidati izbrani glede na povprečno oceno vseh opravljenih študijskih obveznosti v študijskem programu, iz katerega kandidat prehaja.

Študent lahko napreduje v višji letnik, če zbere vsaj 42 kreditnih točk (KT) tekočega letnika in opravi vse obveznosti predhodnega letnika.

V posebnih primerih, individualnih dogodkih študenta (bolezen oziroma izredne okoliščine), se lahko študentu omogoči napredovanje v višji letnik tudi z manjšim številom KT. V navedenih primerih o vpisu odloča Komisija za študijske in študentske zadeve UP FAMNIT.

Študent, ki ni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim programom za vpis v višji letnik, lahko, v času študija enkrat ponavlja letnik. V kolikor študent ponavlja letnik, mu ne pripada absolventski staž, ampak mu status študenta preneha po zaključku 3. letnika.

Z napredovanjem in s ponavljanjem študent ohranja status študenta in s tem pravice in ugodnosti, določene z zakonom. V skladu z zakonom lahko študent zaprosi za podaljšanje statusa študenta, vendar največ za eno leto.

V 2. in 3. letniku študija izbere študent skupaj 3 izbirne predmete, od tega dva psihološka in en nepsihološki izbirni predmet. Zunanje izbirne predmete lahko študent izbere izven študijskega programa, s področij, povezanih z biopsihologijo, kot so naravoslovje, medicina, sociologija, pedagogika in sorodne vede.

Več informacij o izbirnih predmetih in smereh študija je dostopnih v dokumentu “Predmetnik”.

Splošne kompetence diplomantov

Splošna razgledanost, sposobnost analize, sinteze in predvidevanja rešitev ter posledic.
Splošna razgledanost na področju splošnih psiholoških znanj iz področja vseh temeljnih psiholoških panog.
Splošno poznavanje psihologije in biopsihologije, vključno s poznavanjem specifik in razlik med splošno psihologijo in biopsihologijo kot specifično vedo.
Sposobnost umestitve psihologije znotraj širšega naravoslovnega in družboslovnega konteksta.
Poznavanje psihologije posameznika, psihologije skupine in psihologije družbe.
Poznavanje raziskovalnih metod v psihologiji posameznika, skupine in družbe.
Poznavanje osnov psiholoških akademskih veščin.
Poznava in uporaba znanstvenega aparata v splošni psihologiji in v biopsihologiji.
Sposobnost kritične refleksije družbenega dogajanja nasploh.
Kritična presoja dogajanja na področju psihologije in biopsihologije.
Kritična presoja dogajanja v širši družbeni skupnosti.
Sposobnost uporabe znanja v praksi.
Spretnost iskanja in uporabe informacij, informacijske pismenosti, uporaba sodobnih informacijsko komunikacijskih tehnologij.
Vodenje lastnega in strokovnega razvoja.
Socialne veščine, kooperativnost, sodelovanje v skupini, sposobnost moderiranja skupine.
Poznavanje, razumevanje in upoštevanje osnovnih zakonitosti in razvoja razlik med posamezniki, skupinami in kulturami iz splošnega psihološkega vidika in iz biopsihološkega vidika.
Zmožnost priprave in izvedbe projektnega dela.
Sposobnost etične refleksije in zavezanosti obče človeškim etičnim načelom ter k etičnim načelom na področju psihološkega etičnega kodeksa.

Predmetno-specifične kompetence diplomantov

Sposobnost umeščanja splošne psihologije kot tudi biopsihologije v širši družbeni kontekst.
Zmožnost komuniciranja v svetovni psihološki in biopsihološki znanosti in družbi.
Razumevanje splošne strukture psihologije ter povezanost med njenimi disciplinami.
Obvladanje pojmov ter poznavanje in razumevanje raziskovalnih in uporabnih metod, postopkov in procesov na splošnih področjih psihologije in na različnih področjih biopsihologije.
Koherentno obvladanje temeljnega psihološkega in specifičnega biopsihološkega znanja, sposobnost povezovanja znanja z različnih področij in njegove uporabe.
Poznavanje in razumevanje temeljev in zgodovine biologije, splošne psihologije in biopsihologije.
Sposobnost samostojnega branja in razumevanja biološke, splošne psihološke in specifične biopsihološke
Poznavanje področij in metod splošne psihološke diagnostike in specifičnih diagnostičnih metod v biopsihologiji.
Sposobnost reševanja konkretnih bioloških, splošnih psiholoških in specifičnih biopsiholoških problemov z uporabo kritične analize, znanstvenih metod in postopkov: sposobnost definiranja problema, razdelave teoretičnih izhodišč raziskave in hipotez, izbora ustrezne raziskovalne strategije, izdelave raziskovalnega načrta, izvedbe raziskave ter ovrednotenja dobljenih rezultatov, poročanja o odkritjih.
Kompetence za sodelovanje v skupini strokovnjakov, za sodobno udeleženost v procesih soustvarjanja novih spoznanj in praktičnih aktivnosti v različnih naravoslovnih in družbenih praksah.
Poznavanje osnov merjenja različnih psiholoških in specifičnih biopsiholoških pojavov.
Razumevanje značilnosti in izvedba analiz bioloških, psiholoških in biopsiholoških tekstov ter interpretacijo rezultatov tovrstnih analiz.
Poznavanje področij in teorije psihološkega svetovanja.
Razumevanje in uporaba metod statistike in nekaterih multivariantnih statistik ter logike in racionalnega razmišljanja, sposobnost raziskovalnega in strokovnega dela na področju naravoslovnih in družbenih raziskav in trženja.
Razumevanje in uporaba specifičnih psiholoških statističnih in psihometričnih metod.
Razvoj veščin in spretnosti v uporabi znanja na različnih področjih splošne psihologije in biopsihologije.
Sposobnost umeščanja novih informacij in interpretacij v kontekstu biologije, splošne psihologije in specifičnega področja biopsihologije.
Socialne kompetence za delo v družbi in za družbo, ki vključujejo: občutljivost za psihološke vidike družbenih različnosti, poznavanje, razumevanje in upoštevanje individualne, skupinske in kulturne različnosti v različnih naravoslovnih in družbenih praksah, razumevanje socialnih, čustvenih, motivacijskih, kognitivnih idr. procesov pri biopsihologu (pri samem sebi) in drugih v različnih kontekstih, sposobnost za vzpostavitev in vzdrževanje ustreznega odnosa z obravnavancem (izvedba intervjuja, opazovanje, testna situacija, zbiranje podatkov, ipd.) in sposobnost ustrezne komunikacije.
Zavezanost splošni psihološki in specifični biopsihološki praksi.

Študijski program prve stopnje Biopsihologija se vsebinsko usmerja na celostno razumevanje človeka kot bitja na stičišču biologije in psihologije, zato se bodo diplomanti, na osnovi osvojenih veščin uporabe znanstvenih metod naravoslovja in družboslovja kot orodij za reševanje nalog v praksi, lahko zaposlili kot strokovna pomoč, npr. na področjih splošnega psihološkega posvetovanja, v raziskovalno-razvojni dejavnosti ter v javnem sektorju na delovnih mestih, ki niso strogo regulirana. Zaposlitve pa bodo lahko iskali tudi na področju civilne oz. nevladne sfere in v gospodarstvu ter na upravnih delovnih mestih.

Študij bo po svoji naravi prvenstveno privlačil študente, ki želijo spoznavati in raziskovati biološke osnove človekovega vedenja, razvoja in osebnosti ter se bodo odločali za kariero poklicnega dela npr. na področju rehabilitacije, terapije, reintegracije ali pa bodo s kariero nadaljevali z nadaljnjim magistrskim študijem, z raziskovalnim delom ali z akademskim udejstvovanjem. Bodoči strokovnjaki pa lahko izberejo tudi poklicno kariero, ki v osnovi ni vezana na področje končanega študija, saj so znanje, spretnosti in veščine, ki jih pridobi vsak diplomant tega programa, splošno cenjene in zaželene lastnosti, ki naj bi jih imeli vodilni delavci na raznovrstnih področjih.

Diplomantom bodo odprta tudi številna vrata v mednarodnem okolju, saj je študij zasnovan tako, da vključuje, podpira in spodbuja sodelovanje z raziskovalci, predavatelji in strokovnjaki iz tujine. Dejansko uspešnost pri nadaljevanju študija v tujini izkazujejo naši diplomanti, ki uspešno nadaljujejo študij v drugostopenjskih študijskih programih na uglednih univerzah v tujini.

Prijava in vpis

Letak

Informativni dogodki