Univerza na Primorskem Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije
Predstavitev študija
Univerzitetni študijski program Varstvena biologija se izvaja v slovenskem jeziku.
Študijski program Varstvena biologija je usmerjen v razumevanje in varovanje biotske raznovrstnosti, ki zaradi človekovega delovanja hitro upada. Biodiverziteta zajema raznolikost vrst, genetsko raznolikost znotraj vrst ter raznolikost ekosistemov, zato njeno ohranjanje zahteva široko in interdisciplinarno znanje. Program združuje klasična biološka znanja z vsebinami kemije, fizike, genetike in bioinformatike ter vključuje sodobna orodja, kot so varstvena genetika in geografski informacijski sistemi. Študij poteka skozi predavanja, laboratorijske in terenske vaje, projektno delo ter raziskovalno prakso, kar študentom omogoča neposreden stik z realnimi izzivi varstva narave. Cilj programa je izobraziti strokovnjake, ki razumejo delovanje ekosistemov, vpliv človeka na okolje ter principe ohranjanja vrst na genski, vrstni in ekosistemski ravni ter so sposobni odgovorno prispevati k trajnostnemu upravljanju naravnih virov.
Informacije o študijskem programu
Ime programa: Varstvena biologija
Vrsta programa: univerzitetni, 1. stopnja
Strokovni naslov diplomanta: diplomirani varstveni biolog (UN) oz. diplomirana varstvena biologinja (UN)
Trajanje študija: 3 leta
Število kreditnih točk (ECTS): 180 ECTS
Način študija: redni
Jezik izvedbe: slovenski jezik
Kraj izvajanja študija: Izola, Koper (delno)
Akreditacija: program je akreditiran v skladu z Zakonom o visokem šolstvu in je javnoveljaven
V 1. letnik se lahko vpiše:
- kdor je opravil splošno maturo,
- kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz enega od predmetov splošne mature; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je že opravil pri poklicni maturi;
- kdor je pred 1. 6. 1995 uspešno zaključil katerikoli štiriletni srednješolski program.
V primeru omejitve vpisa so kandidati izbrani glede na splošni uspeh pri splošni maturi, poklicni maturi oziroma zaključnem izpitu (70 % točk) in uspeh v 3. in 4. letniku srednje šole (30 % točk).
Za »prehod med študijskimi programi« gre v primeru, ko študent, ki je vpisan v določen študijski program, v tem programu ne zaključi študija (preneha izobraževanje v vpisanem študijskem programu) ter se vpiše neposredno v višji letnik novega študijskega programa, pri čemer morata biti predhodni in novi študijski program študenta iste bolonjske stopnje. Pri možnostih za prehod na novi študijski program se upošteva primerljivost študijskih programov in opravljene študijske obveznosti študenta v predhodnem študijskem programu.
V višji letnik se po merilih za prehode lahko vpiše kandidat, ki prehaja iz sorodnega študijskega programa 1. stopnje ali sorodnega nebolonjskega dodiplomskega študijskega programa (študijski programi, sprejeti pred 11. 6. 2004), če so izpolnjeni naslednji pogoji:
- kandidat izpolnjuje pogoje za vpis v program Varstvena biologija,
- študijski program, iz katerega kandidat prehaja, ob zaključku študija zagotavlja pridobitev primerljivih kompetenc kot program Varstvena biologija in
- so izpolnjeni drugi kriteriji v skladu z Merili za prehode med študijskimi programi (primerljiv predmetnik študijskega programa, opravljene obveznosti kandidata).
Individualne vloge za vpis po merilih za prehode obravnava Komisija za študijske in študentske zadeve UP FAMNIT, ki pri obravnavi poleg (sorodnega) področja upošteva tudi primerljivost študijskih programov v skladu z Merili za prehode med študijskimi programi.
Po merilih za prehode se lahko vpiše tudi kandidat, ki prehaja iz sorodnega študijskega programa v tujini in mu je bila, skladno z zakonom, v postopku priznavanja tujega izobraževanja priznana pravica do nadaljevanja študija v programu Varstvena biologija.
V primeru omejitve vpisa so kandidati izbrani glede na povprečno oceno vseh opravljenih študijskih obveznosti v študijskem programu, iz katerega kandidat prehaja.
Študent se lahko vpiše v 2. letnik, če zbere vsaj 42 kreditnih točk (KT) iz predmetov 1. letnika, v 3. letnik pa, če zbere vsaj 42 KT iz predmetov 2. letnika in ima opravljene vse obveznosti za 1. letnik.
V posebnih primerih, individualnih dogodkih študenta (bolezen oziroma izredne okoliščine), se lahko študentu omogoči napredovanje v višji letnik tudi z manjšim številom KT. V navedenih primerih o vpisu odloča Komisija za študijske in študentske zadeve UP FAMNIT.
Študent, ki ni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim programom za vpis v višji letnik, lahko, v času študija enkrat ponavlja letnik. V kolikor študent ponavlja letnik, mu ne pripada absolventski staž, ampak mu status študenta preneha po zaključku 3. letnika.
Z napredovanjem in s ponavljanjem študent ohranja status študenta in s tem pravice in ugodnosti, določene z zakonom. V skladu z zakonom lahko študent zaprosi za podaljšanje statusa študenta, vendar največ za eno leto.
Študenti izberejo v času študija tri notranje in dva zunanja izbirna predmeta.
Notranje izbirne predmete izbira študent znotraj študijskega programa.
Zunanje izbirne predmete lahko študent izbira v okviru akreditiranih študijskih programov visokošolskih zavodov v Sloveniji ali tujini. V okviru zunanje izbirnosti lahko študent izbira predmete študijskih programov s področja naravoslovja (zlasti s področja biologije in kemije), varstva okolja, matematike in računalništva. Glede na specifičen interes študenta, praviloma v povezavi z zaključno projektno nalogo (3. letnik), lahko študent zunanje izbirne predmete izbira tudi v okviru študijskih programov z drugih študijskih področij. Študent lahko zunanje izbirne predmete izbira tudi iz seznama notranje izbirnih predmetov.
Več informacij o izbirnih predmetih in smereh študija je dostopnih v dokumentu “Predmetnik”.
Študent mora v 2. letniku opraviti obvezno študijsko prakso, ki je ovrednotena s 6 KT in traja 3 tedne.
Namen prakse je prenos teoretičnega znanja študentov v prakso, ki jo bo študent opravljal v različnih podjetjih ali javnih službah.
Splošne kompetence diplomantov
- Razpolaganje s temeljnim znanjem s področja biologije in varstvene biologije, ki omogoča prepoznavanje organizmov in njihovega delovanja na različnih taksonomskih ravneh ter pestrosti in pomena življenjskih okolij ter pomena varovanja biodiverzitete.
- Sposobnost uporabe strokovne terminologije študijskega področja.
- Sposobnost uporabe tematske informacijske tehnologije.
- Sposobnost konstruktivnega sodelovanja, sposobnost sinteze različnih znanj in multidisciplinarnega pristopa pri reševanju teoretičnih in praktičnih problemov ohranjanja biodiverzitete; sposobnost razumevanja pomena ekosistemskih storitev za ohranjanje življenja.
- Sposobnost komuniciranja z javnostjo za učinkovito varstvo.
Predmetno-specifične kompetence diplomantov
- Usposobljenost za sistematičen in celovit pristop k reševanju problemov s področja varovanja narave in okolja.
- Usposobljenost vrednotenja biodiverzitete na različnih ravneh in oblikovanja učinkovite strategije v varstvu narave in varstveni biologiji.
- Usposobljenost prepoznavanja kakovosti naravnih sistemov.
- Sposobnost prepoznavanja virov onesnaženja, škodljivih snovi ter predvidenje njihovega vpliva na naravo in okolje.
- Usposobljenost za pripravo strategij ohranjanja biodiverzitete in izboljšanja stanja življenjskih okolij.
- Usposobljenost za interpretacijo in posredovanje informacij v zvezi z varstvom narave različnim ciljnim skupinam, kot na primer oblikovalci politik, lastniki zemljišč, šolarji in kmetje.
Diplomanti se bodo lahko zaposlili tako v javnem kot v privatnem sektorju, ki se ukvarja z varovanjem okolja in narave:
- kot strokovni in tehnični sodelavci v upravnih ustanovah (ministrstva, inšpekcijske službe, različni zavodi, občinske uprave),
- sodelavci v znanstveno raziskovalnih institucijah in javnih podjetjih, zbornicah, agencijah (Agencija RS za okolje, Gospodarska zbornica),
- kot nadzorniki v zavarovanih območjih (krajinski, regijski, nacionalni parki, rezervati, zaščitena območja),
- kot strokovni sodelavci v muzejih (npr. prirodoslovni, pokrajinski muzeji),
- kot organizatorji in strokovni sodelavci v nacionalnih in mednarodnih nevladnih organizacijah (npr. DOPPS, WWF itd.),
- kot tehnični sodelavci v rutinskih in raziskovalnih laboratorijih,
- v privatnih podjetjih z dejavnostjo varstva okolja in narave,
- na področju storitvenih dejavnosti (svetovalec za ekoturizem),
- na pedagoškem in raziskovalnem področju.
Študent se v času študija srečuje s tehnikami in znanji, pomembnimi za delo v industriji in gospodarstvu, zato je po končanem triletnem študiju zaposljiv tudi v teh panogah. Z malo podjetniškega duha in dobro idejo lahko pridobljeno znanje in veščine uporabi za ustanovitev lastnega podjetja.
Prijava in vpis
Letak
Informativni dogodki