Biopsihologija

Informacije o študijskem programu

Predmetnik

Vsebina predmetov

Predstavitev študija

Magistrski študijski program Biopsihologija se izvaja v slovenskem jeziku.

Študijski program je zasnovan kot poglobljena in nadgradna stopnja študija, ki študentom omogoča širše in bolj specializirano razumevanje človekove duševnosti. Program je usmerjen v poglobljeno razumevanje prepletanja bioloških in psiholoških dejavnikov ter ponuja interdisciplinaren pristop k proučevanju človekove duševnosti. Združuje teoretična in aplikativna znanja s področja psihologije, nevroznanosti in zdravstva ter poudarja razumevanje delovanja možganov, živčevja in sodobnih diagnostičnih postopkov.

Študij vključuje vsebine zdravstvene in klinične psihologije ter razvija praktične veščine za delo na področju duševnega zdravja, svetovanja in preventive. Diplomanti pridobijo kompetence za samostojno strokovno delo, interdisciplinarno sodelovanje, raziskovalno dejavnost ter nadaljevanje študija na doktorski ravni doma ali v tujini. Program spodbuja kritično mišljenje, uporabo znanstvenih metod ter povezovanje sodobnih naravoslovnih in družboslovnih pristopov pri razumevanju vedenja posameznika in skupin.

Informacije o študijskem programu

Ime programa: Biopsihologija
Vrsta programa: magistrski, 2. stopnja
Strokovni naslov diplomanta: magister biopsihologije / magistrica biopsihologije
Trajanje študija: 2 leti
Število kreditnih točk (ECTS): 120 ECTS
Način študija: redni
Jezik izvedbe: slovenski jezik
Kraj izvajanja študija: Koper, Izola (delno)
Akreditacija: program je akreditiran v skladu z Zakonom o visokem šolstvu in je javnoveljaven

V 1. letnik magistrskega študijskega programa Biopsihologija se lahko vpiše, kdor:

a) je končal študijski program 1. stopnje s področja biopsihologije ali psihologije;

b) je končal drug študijski program 1. stopnje, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti v obsegu do 60 kreditnih točk (ECTS), ki so bistvene za nadaljevanje študija. Na podlagi predloženega programa predhodnega študija KŠŠZ UP FAMNIT določi kandidatu dodatne študijske obveznosti iz študijskega programa prve stopnje Biopsihologija UP FAMNIT. Kandidat lahko dodatne študijske obveznosti opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov (predmetov) pred vpisom v magistrski študijski program;

c) je končal enakovredno izobraževanje v tujini in mu je bila, skladno z Zakonom o vrednotenju in priznavanju izobraževanja, v postopku priznavanja tujega izobraževanja priznana pravica do nadaljevanja študija v študijskem programu 2. stopnje Biopsihologija.

V primeru omejitve vpisa so kandidati izbrani glede na povprečno oceno dodiplomskega študija, pri čemer se pri povprečju kot ena od študijskih obveznosti upošteva tudi zaključna naloga na dodiplomskem študiju.

Kandidati, ki morajo za vpis v magistrski študijski program opraviti dodatne obveznosti, se vključijo v diferencialne predmete, ki so del dodiplomskega študijskega programa Biopsihologija na UP FAMNIT. Diferencialni predmeti se izvajajo v okviru rednega študijskega procesa, kar pomeni, da se kandidati priključijo redni izvedbi skupaj z dodiplomskimi študenti. Ob začetku izvajanja posameznega predmeta kandidati prejmejo vse potrebne informacije o načinu dela, obveznostih, literaturi in drugih pomembnih vidikih. Večina predmetov vključuje tudi obvezne oblike dela (vaje in/ali seminarje), pri katerih je zahtevana vsaj 80-odstotna prisotnost. Ker je urnik prilagojen študentom 1. stopnje, naj kandidati v primeru časovnih prekrivanj pravočasno stopijo v stik z izvajalci predmetov in se individualno dogovorijo o načinu sodelovanja.

Za »prehod med študijskimi programi« gre v primeru, ko študent, ki je vpisan v določen študijski program, v tem programu ne zaključi študija (preneha izobraževanje v vpisanem študijskem programu) ter se vpiše neposredno v višji letnik novega študijskega programa, pri čemer morata biti predhodni in novi študijski program študenta iste bolonjske stopnje. Pri možnostih za prehod na novi študijski program se upošteva primerljivost študijskih programov in opravljene študijske obveznosti študenta v predhodnem študijskem programu.

Vpis v 2. letnik magistrskega študijskega programa Biopsihologija po merilih za prehode je mogoč, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

  • kandidat izpolnjuje pogoje za vpis v magistrski študijski program Biopsihologija,
  • študijski program, iz katerega kandidat prehaja, ob zaključku študija zagotavlja pridobitev primerljivih kompetenc kot magistrski študijski program Biopsihologija in
  • so izpolnjeni drugi kriteriji v skladu z Merili za prehode med študijskimi programi (primerljiv študijskega programa, opravljene obveznosti kandidata).

Individualne vloge za vpis po merilih za prehode obravnava Komisija za študijske in študentske zadeve UP FAMNIT, ki pri obravnavi poleg (sorodnega) področja upošteva tudi primerljivost študijskih programov v skladu z Merili za prehode med študijskimi programi. Pristojna komisija lahko kandidatu določi tudi diferencialne izpite.

Po merilih za prehode se lahko vpiše tudi kandidat, ki prehaja iz sorodnega študijskega programa v tujini in mu je bila, skladno z zakonom, v postopku priznavanja tujega izobraževanja priznana pravica do nadaljevanja študija v magistrskem študijskem programu Biopsihologija.

V primeru omejitve vpisa so kandidati izbrani glede na povprečno oceno vseh opravljenih študijskih obveznosti v študijskem programu, iz katerega kandidat prehaja.

Študent lahko napreduje v višji letnik, če zbere vsaj 48 kreditnih točk (KT) vpisanega letnika.

V posebnih primerih, individualnih dogodkih študenta (bolezen oziroma izredne okoliščine), se lahko študentu omogoči napredovanje v višji letnik tudi z manjšim številom KT. V navedenih primerih o vpisu odloča Komisija za študijske in študentske zadeve UP FAMNIT.

Študent, ki ni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim programom za vpis v višji letnik, lahko, v času študija enkrat ponavlja letnik. V kolikor študent ponavlja letnik, mu ne pripada absolventski staž, ampak mu status študenta preneha po zaključku 2. letnika.

Z napredovanjem in s ponavljanjem študent ohranja status študenta in s tem pravice in ugodnosti, določene z zakonom. V skladu z zakonom lahko študent zaprosi za podaljšanje statusa študenta, vendar največ za eno leto.

V 1. letniku študija študent izbere en notranje ali zunanje izbirni predmet, v 2. letniku pa izbere dva notranja oziroma zunanja izbirna predmeta.

Kot notranje izbirne predmete lahko študent izbere tudi predmete magistrskega študijskega programa Psihologija (če niso obvezni predmeti programa Biopsihologija) in predmet Računalniške družbene vede (matičen v magistrskem študijskem programu Računalništvo in informatika).

Več informacij o izbirnih predmetih in smereh študija je dostopnih v dokumentu “Predmetnik”.

Študent mora v 2. letniku opraviti obvezno študijsko prakso v obsegu 15 ECTS, ki traja 200 delovnih ur (praviloma 5 tednov po 40 ur oziroma sorazmerno manj ur tedensko v daljšem obdobju).

Namen prakse je prenos teoretičnega znanja v prakso v podjetjih, nevladnih organizacijah ali javnih ustanovah. Študentu je dodeljen mentor ustrezne stroke, izbiro ustanove pa potrdi koordinator. Po zaključku prakse koordinator pregleda poročilo in oceni opravljeno delo.

Študent si prakso praviloma uredi sam, seznam organizacij z dosedanjimi praksami pa je na voljo koordinatorju prakse.

Splošne kompetence diplomantov

  • Pripravljenost za trajno strokovno izpopolnjevanje in samorefleksijo.
  • Sposobnost povezave znanstvenih in strokovnih spoznanj s sorodnimi znanstvenimi disciplinami.
  • Sposobnost abstraktnega in kritičnega razmišljanja ter oblikovanja in prenosa teoretičnih konceptov v prakso.
  • Usmerjanje v interdisciplinarno raziskovanje.
  • Razvoj in evalvacija intervencij usmerjene na posameznika, skupino ali družbo.
  • Uporaba naučenih znanj v praktičnih situacijah.
  • Sposobnost uporabe pridobljenega znanja in veščin pri raziskovalnem in strokovnem delu.
  • Oblikovanje osebne strokovne strategije za reševanje problema.
  • Problemski pristop k obravnavanju različnih problemov.
  • Iskanje in izbor ustrezne literature.
  • Iskanje in izbor, prilagoditev ali oblikovanje metod, tehnik in instrumentov.
  • Oblikovanje pisnih izdelkov: analize stanja, načrta intervencij in raziskovalnega poročila.
  • Predstavljanje izsledkov raziskav.
  • Spretnosti komunikacije.
  • Skrb za nenehni osebni strokovni razvoj.
  • Zmožnost ovrednotenja svojega znanja obravnavane snovi glede na uresničevanje zastavljenih ciljev.
  • Razvijanje etične odgovornosti na področju svetovanja posameznikom in skupinam.
  • Ugotavljanje potreb in opredeljevanje ciljev biopsihološke obravnave.
  • Analiziranje, določanje, ocenjevanje pomembnih značilnosti posameznikov in skupin.
  • Razvijanje ustreznih intervencij na podlagi teorije.
  • Pripravljanje in izvajanje intervencij.
  • Evalvacija izvedenih intervencij v praksi ter oblikovanje priporočil na podlagi te.
  • Sposobnost opazovanja, iskanja informacij ter kritične presoje dane problematike.
  • Poznavanje teorij učenja in vrst spomina ter nevrobiološke osnove teh procesov.

Predmetno-specifične kompetence diplomantov

  • Poznavanje različnih kvantitativnih in kvalitativnih raziskovalnih načrtov in metod zbiranja podatkov.
  • Razumevanje namena in uporabe raziskovalnih metod naravoslovnih in družboslovnih ved, s poudarkom na nevroznanost, psihološko znanost, etologijo, genetiko in vedenjsko genetiko.
  • Sposobnost interdisciplinarnega povezovanja znanstvenih disciplin (psihologija, duševno zdravje, psiho- in socio-patologija, nevroznanost,…).
  • Razumevanje teorije na podlagi primerov uporabe.
  • Sposobnost prenašanja metodološkega znanja in samostojne uporabe v raziskavah.
  • Sposobnost razčlenitve in primerjave različnih raziskovalnih načrtov in metod glede na raziskovalni problem.
  • Sposobnost ustvarjalnega načrtovanja raziskav in kombiniranja raziskovalnih metod.
  • Sposobnost zavedanja omejitev raziskovalnih metod in etičnih dilem ter sposobnost kritičnega razmisleka o bio-psiholoških raziskavah.
  • Poglobljeno znanje iz osnovne (univariatne in bivariatne deskriptivne in inferenčne) statistike ter poznavanje zahtevnejše multivariatne statistike.
  • Razumevanje namena in uporabe posameznih tehnik multivariatne statistične analize.
  • Sposobnost samostojne izvedbe (multivariatne) statistične analize z enim od uveljavljenih računalniških programov za statistično analizo.
  • Sposobnost primerjave različnih tehnik multivariatne analize in izbor najprimernejše za specifičen raziskovalni problem.
  • Razumevanje praktičnega pomena odnosa med vplivom genetike in okolja na vedenjske vzorce.
  • Poznavanje in razumevanje tehnik in strategij, ki jih uporabljamo za določitev genetske osnove vedenjskih vzorcev pri ljudeh in živalih.
  • Sposobnost opredelitve nekaterih vedenjskih motenj in bolezni ter sposobnost jih pripisati aktivnosti določenega gena ali sklopa genov, hkrati pa pri tem določiti okoljski vpliv.
  • Razumevanje prenosa genetskih informacij pri boleznih in motnjah, za razlago nastalih vedenjskih odzivov.
  • Poznavanje in razumevanje vzrokov in razvoja motenj centralnega živčnega sistema.
  • Poznavanje osnovnih metod zdravljenja in raziskav na področju proučevanja bolezni osrednjega živčevja.
  • Znanje in spretnosti za diagnostično oceno centralnega živčnega sistema in motenj odkrivanja bioloških označevalcev.
  • Razumevanje temeljnih teoretičnih modelov v klinični psihologiji.
  • Poznavanje in razlikovanje osnovnih značilnosti različnih duševnih motenj.
  • Sposobnost praktičnega razumevanja etičnih principov v klinični psihologiji in širšem področju psihologije.
  • Sposobnost empatičnega razumevanja, poslušanja in vodenja psihološkega razgovora.
  • Poznavanje temeljnih modelov psihološkega svetovanja.
  • Poznavanje različnih tipov intervjujev s poudarkom na psihološkem intervjuju.
  • Razumevanje in kritična analiza izvedbe intervjuja v okvirih potreb klienta in namenov obravnave.
  • Opredeljevanje ciljev intervjuja in kriterijev za evalvacijo izvedbe intervjuja glede na cilje.
  • Načrtovanje aktivnosti in intervencij na podlagi pridobljenih informacij v intervjuju.
  • Sposobnost vzpostavljanja svetovalnega odnosa in opredelitve ciljev.
  • Usposobljenost za aplikacijo temeljnih veščin psihološkega svetovanja.
  • Evalvacija ustreznosti načrtovanih intervencij (načrtovanje, merjenje in analiza, veljavnost, zanesljivost).
  • Sposobnost kritične presoje in analize znanstvenih in strokovnih spoznanj  s področja zdravstvene psihologije.
  • Sposobnost uporabe teoretičnih spoznanj in izvajanje intervencij v aplikativnem okolju/na terenu.
  • Sposobnost načrtovanja terapevtskih aktivnosti in intervencij.
  • Kritično razumevanje pogledov različnih pristopov k izvajanju intervencij za pomoč posameznikom in skupinam.
  • Sposobnost integracije med študijem usvojenega teoretičnega znanja s praktičnim v delovnem okolju.
  • Sposobnost sodelovanja s strokovnimi kolegi v dejanskem delovnem okolju.
  • Poznavanje sodobnih pristopov na področju nevropsihološkega raziskovanja in metod dela na področju nevropsihologije in biopsihologije.
  • Razumevanje človeškega dojemanja prostora/okolja.

Izobrazba diplomanta ponuja široke poklicne možnosti, in sicer v vladnih službah, storitvenem sektorju, podjetništvu, nevladnih organizacijah, razvojno-raziskovalni dejavnosti, itd. Študijski program je zasnovan tako, da je primerljiv s sorodnimi programi v državah v tujini ter predvideva zaposljivost diplomantov doma in v mednarodnem okolju. Študentom omogoča, da pridobljeno znanje in razumevanje temeljnih psiholoških principov, delovanja možganov, ter razumevanja zakonitosti človeškega vedenja, nadgradijo in razširijo z magistrskim študijem, v sklopu katerega bodo razvijali kompetence za suvereni vstop na trg dela.

Glede na vsebino študijskega programa bodo diplomanti zaposlitev med drugim lahko našli na področju zdravstva in socialnega varstva, saj so tam zelo zaželene kompetence, povezane s psihološkim svetovanjem, poznavanjem duševnih bolezni/zdravja in preventivo na področju duševnega zdravja. Možnosti zaposlitve pa bodo magistri biopsihologije našli tudi v številnih nevladnih organizacijah, ki se ukvarjajo s promocijo in krepitvijo duševnega zdravja, svetovanjem in pomočjo različnim ogroženim skupinam.

Poleg omenjenih delovnih mest bo za biopsihologe glede na njihovo specifično poznavanje vpliva bioloških faktorjev na človekovo duševnost možno dodati nekatera bolj specifična delovna mesta. Biopsihologi bodo tako lahko našli zaposlitev na področju športa, v wellness centrih in podobnih sektorjih, kjer se prepletata telesna in duševna aktivnost ljudi, v sektorju farmacije (na področjih razvoja novih zdravil), na področju povezovanja nutricionistike in psihologije, v nevladnem sektorju – npr. društvih, ki naslavljajo specifične skupine (diabetiki, fibromialgiki, osebe z multiplo sklerozo, ipd).

V okviru dela v podjetjih lahko biopsihologi zaradi poglobljenega poznavanja telesnih procesov, pomagajo pri svetovanju podjetjem oz. drugim gospodarskim subjektom, kjer so prisotne telesne obremenitve delavcev oziroma je poleg poznavanja osebnosti in duševnega zdravja dobrodošlo predvsem poznavanje drugih telesnih značilnosti.

Študij diplomantom omogoča nadaljevanje izobraževanja, predvsem kot nadgradnjo svoje specifičnosti, z vpisom na doktorsko 3. stopnjo študija na drugo slovensko ali tujo univerzo, ki ponujajo možnost sorodnega ali stičnega študija, strokovnega usposabljanja ter raziskovanja.

Študij biopsihologije omogoča tudi pridobitev temeljnih znanj in veščin, ki so nujna za nadaljnjo specialistično izobraževanje s področja psihoterapije.

Prijava in vpis
Letak
Informativni dogodki

Orodna vrstica za dostopnost