Varstvena biologija

Informacije o študijskem programu

Predmetnik

Vsebina predmetov

Predstavitev študija

Doktorski študijski program Varstvena biologija se izvaja v slovenskem in angleškem jeziku.

Študijski program je usmerjen v usposabljanje raziskovalcev za samostojno znanstveno delo na področju varstva vrst in njihovega naravnega okolja. Program temelji na multidisciplinarnem pristopu k ohranjanju in obnavljanju biotske raznovrstnosti ter ekosistemskih storitev, pri čemer povezuje znanja ekologije, genetike, upravljanja populacij in drugih sorodnih področij. Študij poteka v tesnem sodelovanju z mentorjem, kar doktorandom omogoča poglobljeno raziskovalno delo ter postopno vključevanje v slovenski in mednarodni znanstveni prostor.

Program je usmerjen v razumevanje vplivov človeških dejavnosti v obdobju antropocena na populacije, vrste, združbe in ekosisteme ter v razvoj učinkovitih rešitev za zaustavitev upada biotske raznovrstnosti. Doktorandi pridobijo poglobljeno znanje o sodobnih raziskovalnih pristopih, kritičnem vrednotenju znanstvenih dokazov, kvantitativnem in konceptualnem modeliranju ter odgovornem odločanju v realnem okolju. Poseben poudarek je namenjen tudi razvoju znanstvene komunikacije in sodelovanju z deležniki ter oblikovalci politik, s čimer program prispeva k razvoju varstvene biologije kot znanstvene vede ter k oblikovanju trajnostnih okoljskih politik doma in v mednarodnem prostoru.

Informacije o študijskem programu

Ime programa: Varstvena biologija
Vrsta programa: doktorski, 3. stopnja
Strokovni naslov diplomanta: doktor znanosti oz. doktorica znanosti
Trajanje študija: 4 leta
Število kreditnih točk (ECTS): 240 ECTS
Način študija: izredni
Jezik izvedbe: slovenski jezik, angleški jezik
Kraj izvajanja študija: Izola
Akreditacija: program je akreditiran v skladu z Zakonom o visokem šolstvu in je javnoveljaven

V 1. letnik doktorskega študijskega programa Varstvena biologija se lahko vpiše, kdor je zaključil program in pridobil:

a) diplomo magistrskega študijskega programa 2. stopnje; ali

b) diplomo dodiplomskega univerzitetnega študijskega programa (študijski programi, sprejeti pred 11. 6. 2004); ali

c) diplomo enovitega magistrskega študijskega programa 2. stopnje, če je ovrednoten s 300 ECTS kreditnimi točkami in je trajal 5 let; ali

d) diplomo podiplomskega magistrskega študijskega programa (študijski programi, sprejeti pred 11. 6. 2004). Tem kandidatom se priznajo študijske obveznosti v obsegu najmanj 60 ECTS kreditnih točk; ali

e) diplomo na primerljivem študijskem programu v tujini, po katerem je kandidatu, skladno z zakonom, priznana pravica do nadaljevanja izobraževanja v študijskem programu.

Priporočljiva področja predhodnega izobraževanja so: biologija, naravoslovje, okoljske znanosti, biokemija.

Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo kandidati izbrani glede na:

  • povprečno oceno izpitov na predhodnem študiju (60 %),
  • oceno zaključnega dela na predhodnem študiju (20 %),
  • število točk zbranih pri izbirnem izpitu (20%).

Pri izbirnem izpitu se bo ocenjevala tudi kandidatova predstavitev predhodnega raziskovalnega dela, njegovi predhodni dosežki na znanstvenem in strokovnem področju (objavljeni znanstveni in strokovni članki, priznanja, nagrade in drugo) in motivacijsko pismo. Način točkovanja določi Komisija za študijske in študentske zadeve UP FAMNIT.

Za »prehod med študijskimi programi« gre v primeru, ko študent, ki je vpisan v določen študijski program, v tem programu ne zaključi študija (preneha izobraževanje v vpisanem študijskem programu) ter se vpiše neposredno v višji letnik novega študijskega programa, pri čemer morata biti predhodni in novi študijski program študenta iste bolonjske stopnje. Pri možnostih za prehod na novi študijski program se upošteva primerljivost študijskih programov in opravljene študijske obveznosti študenta v predhodnem študijskem programu.

V višji letnik doktorskega študijskega programa Varstvena biologija se po merilih za prehode vpiše kandidat, ki prehaja iz drugega doktorskega študijskega programa 3. stopnje, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

  • kandidat izpolnjuje pogoje za vpis v doktorski študijski program Varstvena biologija,
  • študijski program, iz katerega kandidat prehaja, ob zaključku študija zagotavlja pridobitev primerljivih kompetenc kot doktorski študijski program Varstvena biologija, in
  • so izpolnjeni drugi kriteriji v skladu z Merili za prehode med študijskimi programi (primerljiv predmetnik študijskega programa, opravljene obveznosti kandidata).

Individualne vloge za vpis po merilih za prehode obravnava Komisija za študijske in študentske zadeve UP FAMNIT, ki pri obravnavi poleg področja upošteva tudi primerljivost študijskih programov v skladu z Merili za prehode med študijskimi programi. Pristojna komisija lahko kandidatu določi tudi diferencialne izpite.

Po merilih za prehode se lahko vpiše tudi kandidat, ki prehaja iz sorodnega študijskega programa v tujini in mu je bila, skladno z zakonom, v postopku priznavanja tujega izobraževanja priznana pravica do nadaljevanja študija v doktorskem študijskem programu Varstvena biologija.

V primeru omejitve vpisa so kandidati izbrani glede na povprečno oceno vseh opravljenih študijskih obveznosti v študijskem programu, iz katerega kandidat prehaja.

Študent lahko napreduje v 2. letnik, če opravi vse obveznosti 1. letnika v skupnem obsegu 60 kreditnih točk ECTS (KT). Študent lahko napreduje v 3. letnik, če opravi vse obveznosti 1. letnika v skupnem obsegu 60 KT, 2. letnika v skupnem obsegu 60 KT in ima potrjeno temo doktorske disertacije. Študent lahko napreduje v 4. letnik, če opravi vse obveznosti 3. letnika v skupnem obsegu 60 KT, vse obveznosti 2. letnika v skupnem obsegu 60 KT in vse obveznosti 1. letnika v skupnem obsegu 60 KT.

V posebnih primerih, individualnih dogodkih študenta (bolezen oziroma izredne okoliščine), se lahko študentu omogoči napredovanje v višji letnik tudi z manjšim številom KT. V navedenih primerih o vpisu odloča Komisija za študijske in študentske zadeve UP FAMNIT (vendar ne z manj kot 30 KT).

Študent, ki ni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim programom za vpis v višji letnik, lahko, ob upoštevanju določil Zakona o visokem šolstvu, v času študija enkrat ponavlja letnik. V kolikor študent ponavlja letnik, mu ne pripada absolventski staž, ampak mu status študenta preneha po zaključku 4. letnika.

Z napredovanjem in ponavljanjem študent ohranja status študenta in s tem pravice in ugodnosti, določene z zakonom. V skladu z zakonom lahko študent zaprosi za podaljšanje statusa študenta, vendar največ za eno leto.

Izbirni predmeti so razdeljeni na dva sklopa: vsebinski in metodološki.

Vsebinski predmeti podajajo poglobljeno znanje iz določene tematike in študentu omogočajo celovit pristop k vsebinam, ki jih bo razvijal v okviru samostojnega raziskovalnega dela in priprave doktorske disertacije. Metodološki predmeti pa podajajo znanje in prispevajo v usvojitev veščin, ki jih študent potrebuje za osnovanje in izpeljavo raziskave.

Več informacij o izbirnih predmetih in smereh študija je dostopnih v dokumentu “Predmetnik”.

Splošne kompetence diplomantov

  • Sposobnost samostojnega iskanja informacij in pridobivanja strokovnega biološkega znanja ter povezovanje le-tega v multidisciplinarni sklop z drugimi vedami, ki so pomembne za razumevanje interakcije človek – narava – družba.
  • Prepoznavanje relevantnih bioloških problemov povezanih z upadom biotske raznovrstnosti in izgubo ekosistemskih funkcij in storitev ter osvojitev naprednih temeljnih znanj z uporabo primernih in sodobnih tehnik in metodologij.
  • Kritična presoja dogajanja in dinamike sprememb na področju varovanja narave ter razumevanja pomena trajnostnega upravljanja in rabe obnovljivih naravnih virov.
  • Sposobnost analize, sinteze in predvidevanja rešitev ter posledic dejavnikov antropocentričnega vpliva na živo naravo.
  • Razumevanje varstvene biologije kot interdisciplinarne vede, ki zahteva celostni pristop k problematiki reševanja naravovarstvenih problemov upoštevajoč vse domene življenja.
  • Sposobnost samostojnega načrtovanja in vodenja znanstvene raziskave ter sposobnost sodelovanja v delovni skupini (timsko delo).
  • S pomočjo pridobljenih kompetenc prenosa znanja javnosti in deležnikom, ki delujejo na področju naravovarstva in okoljevarstva, sposobnost delovanja v širši družbeni skupnosti.

Predmetno-specifične kompetence diplomantov

Sposobnost razumevanja kompleksnih načel v varstveni biologiji in njihovega pomena pri ohranjanju biotske pestrosti ter zaščiti zavarovanih območij in vrst, med drugim:

  • kompleksnih vzorcev in procesov, ki oblikujejo biotsko raznovrstnost v kopenskih in vodnih ekosistemih na genski in vrstni ravni ter pomembno prispevajo k funkcijam ekosistema;
  • koncepta strukturne in funkcionalne povezljivosti (demografska in evolucijska soodvisnost) med populacijami in združbami;
  • pomena trajnostnega upravljanja s populacijami;
  • pomena mikrobne ekologije za delovanje ekosistemov;
  • pomena parazitizma kot enega glavnih vzrokov evolucijskih sprememb v živem svetu ter vpliv globalizacije na širitev bolezni in njihovim grožnjam za javno zdravje in lokalno biodiverziteto;
  • naravnih in antropogenih dejavnikov, ki ogrožajo biotsko raznovrstnost na lokalni in globalni ravni;
  • koncepte metapopulacij, oportunističnih vrst in metazdružb;
  • principe obnašanja vrst v spreminjajočem okolju z evolucijske perspektive;
  • mehanizme adaptacije prostoživečih organizmov na spremembe v okolju glede na njihovo genetsko variabilnost in epigenomski zapis;
  • pomen ohranjanja ravnovesja med varovanjem ekosistemov in koriščenjem ekosistemsko storitev;
  • družbenih komponent in sistemov, ki so pomembni pri ohranjanju in upravljanju s populacijami.

Sposobnost uporabe primernih znanstvenih metod za razumevanje okoljskih dejavnikov in temeljne pristope za ohranjanje ogroženih vrst in njihovih življenjskih okolij ter za reševanje ali omilitev splošnih okoljskih problemov, preko:

  • načrtovanja načinov upravljanja s populacijami ogroženih vrst v kopenskih in vodnih ekosistemih;
  • izvajanja laboratorijskih analiz s klasičnimi tehnikami ter sodobnimi genetskimi in genomskimi tehnikami;
  • uporabe bioinformacijskih orodij s področja komparativne genomike, metagenomike, transkriptomike in proteomike;
  • uporabe najbolj ustreznih, sodobnih metod multivariatne statistike skupaj s pripravo in interpretacijo rezultatov.

Doktorski študij Varstvena biologija bo izobrazil strokovnjake, ki bodo v domačem in mednarodnem okolju lahko vodili raziskave in vzpostavljali smernice varstva narave v kritičnem času biodiverzitetne krize ter tako neposredno pripomogli k reševanju ključnih izzivov današnjega časa. Na lokalni in nacionalni ravni se potrebe po visoko izobraženem kadru s področja varstvene biologije kažejo predvsem v znanstveno-raziskovalnih institucijah (univerze, javne in zasebne raziskovalne ustanove) ter nekaterih nevladnih organizacijah, ki delujejo na področju varstva narave. Strokovnjake s področja varstvene biologije zaposlujejo tudi nekatere gospodarske družbe, ki razumejo pomen varovanja vrst in ekosistemov.

Prijava in vpis
Letak
Informativni dogodki

Orodna vrstica za dostopnost