Agronomija

Informacije o študijskem programu

Predmetnik

Vsebina predmetov

Vodnik za bruce

Predstavitev študija

Visokošolski strokovni študijski program Agronomija se izvaja v slovenskem jeziku.

Študij ponuja širok spekter znanj, ki omogočajo poznavanje medsebojnih odnosov organizmov in ekoloških dejavnikov v agroekosistemu, vzgojo odpornih rastlin ob podpori genetike in sodobne biotehnologije, obvladovanje bolezni in škodljivih organizmov rastlin ter razumevanje potreb potrošnikov. Temeljna naravoslovna znanja so nadgrajena z vsebinami rastlinske pridelave (biotehnike), poseben poudarek je namenjen genetiki, žlahtnjenju rastlin in biotehnologiji, ki omogočajo izboljšanje lastnosti kmetijskih rastlin. Obvezne vsebine agroekologije, varstva rastlin, rabe tal in varstva narave so nadgrajene še z zootehniko in gospodarjenjem z gozdovi, ki omogočajo celostno obravnavo agrarnega ekosistema in koncept krožnega gospodarstva.

Študijski program ponuja tudi vsebine, povezane z upravljanjem končnih kmetijskih pridelkov in predelavo v izdelke z dodano vrednostjo. Vsebine so nadgrajene z družbenimi vedami (ekonomika, podjetništvo, trženje), ki dajejo študentom kompetence, potrebne za vzpostavljanje lastnih podjetij in samozaposlovanje ter znanja, potrebna za uspešno črpanje EU sredstev in subvencij. Poleg teoretičnega znanja je velik poudarek na izkustvenemu učenju in praktičnemu usposabljanju v podjetjih, s katerim študentje spoznajo primere dobrih agronomskih praks in pridobijo uporabne izkušnje tako z delom na terenu kot tudi v laboratoriju.

Informacije o študijskem programu

Ime programa: Agronomija
Vrsta programa: univerzitetni, 1. stopnja
Strokovni naslov diplomanta: diplomirani inženir agronomije (VS) oz. diplomirana inženirka agronomije (VS)
Trajanje študija: 3 leta
Število kreditnih točk (ECTS): 180 ECTS
Način študija: redni
Jezik izvedbe: slovenski jezik
Kraj izvajanja študija: Izola, Koper (delno)

Akreditacija: program je akreditiran v skladu z Zakonom o visokem šolstvu in je javnoveljaven

V 1. letnik univerzitetnega študijskega programa Agronomija se lahko vpiše:

a) zaključni izpit v kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu,

b) kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem programu,

c) kdor je opravil splošno maturo.

V primeru omejitve vpisa so kandidati izbrani glede na :

  • splošni uspeh pri splošni maturi,
  • poklicni maturi oziroma zaključnem izpitu (60 % točk) in
  • uspeh v 3. in 4. letniku srednje šole (40 % točk).

Za »prehod med študijskimi programi« gre v primeru, ko študent, ki je vpisan v določen študijski program, v tem programu ne zaključi študija (preneha izobraževanje v vpisanem študijskem programu) ter se vpiše neposredno v višji letnik novega študijskega programa, pri čemer morata biti predhodni in novi študijski program študenta iste bolonjske stopnje. Pri možnostih za prehod na novi študijski program se upošteva primerljivost študijskih programov in opravljene študijske obveznosti študenta v predhodnem študijskem programu.

V višji letnik visokošolskega strokovnega študijskega programa Agronomija se po merilih za prehode lahko vpiše kandidat, ki prehaja iz sorodnega študijskega programa 1. stopnje ali sorodnega nebolonjskega dodiplomskega študijskega programa (študijski programi, sprejeti pred 11. 6. 2004), če so izpolnjeni naslednji pogoji:

  • kandidat izpolnjuje pogoje za vpis v visokošolski strokovni študijski program Agronomija,
  • študijski program, iz katerega kandidat prehaja, ob zaključku študija zagotavlja pridobitev primerljivih kompetenc kot visokošolski strokovni študijski program Agronomija in
  • so izpolnjeni drugi kriteriji v skladu z Merili za prehode med študijskimi programi (primerljiv predmetnik študijskega programa, opravljene obveznosti kandidata).

Individualne vloge za vpis po merilih za prehode obravnava Komisija za študijske in študentske zadeve UP FAMNIT, ki pri obravnavi poleg (sorodnega) področja upošteva tudi primerljivost študijskih programov v skladu z Merili za prehode med študijskimi programi.

Po merilih za prehode se lahko vpiše tudi kandidat, ki prehaja iz sorodnega študijskega programa v tujini in mu je bila, skladno z zakonom, v postopku priznavanja tujega izobraževanja priznana pravica do nadaljevanja študija v visokošolskem strokovnem študijskem programu Agronomija.

V primeru omejitve vpisa so kandidati izbrani glede na povprečno oceno vseh opravljenih študijskih obveznosti v študijskem programu, iz katerega kandidat prehaja.

Študent lahko napreduje v višji letnik, če zbere vsaj 42 kreditnih točk (KT) tekočega letnika in opravi vse obveznosti predhodnega letnika.

V posebnih primerih, individualnih dogodkih študenta (bolezen oziroma izredne okoliščine), se lahko študentu omogoči napredovanje v višji letnik tudi z manjšim številom KT. V navedenih primerih o vpisu odloča Komisija za študijske in študentske zadeve UP FAMNIT.

Študent, ki ni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim programom za vpis v višji letnik, lahko, ob upoštevanju določil Zakona o visokem šolstvu (Zakon), v času študija enkrat ponavlja letnik, v kolikor je opravil vsaj polovico obveznosti KT, potrebnih za napredovanje v višji letnik. V kolikor študent ponavlja letnik, mu ne pripada absolventski staž, ampak mu status študenta preneha po zaključku 3. letnika.

Z napredovanjem in s ponavljanjem študent ohranja status študenta in s tem pravice in ugodnosti, določene z zakonom. V skladu z zakonom lahko študent zaprosi za podaljšanje statusa študenta, vendar največ za eno leto.

Študenti izberejo v 2. in 3. letniku po dva notranje ali zunanje izbirna predmeta.

Notranje izbirne predmete izbira študent znotraj študijskega programa. Zunanje izbirne predmete lahko študent izbira v okviru akreditiranih študijskih programov sorodnih visokošolskih zavodov v Sloveniji ali tujini. Študent lahko zunanje izbirne predmete izbira tudi iz seznama notranjih izbirnih predmetov.

Več informacij o izbirnih predmetih in smereh študija je dostopnih v dokumentu “Predmetnik”.

V 2. in 3. letniku študent opravi obvezno praktično usposabljanje v delovnem okolju (skupaj 19 KT), in sicer:

  • v 2. letniku traja praktično usposabljanje 4,5 tednov (180 ur) in je ovrednoteno z 9 KT,
  • v 3. letniku traja praktično usposabljanje 5 tednov (200 ur) in je ovrednoteno z 10 KT.

Namen praktičnega usposabljanja je utrjevanje teoretičnega znanja v praktičnem delovnem okolju, pridobivanje specifičnih delovnih kompetenc, soočanje z aktualnimi situacijami v praksi, aktiven pristop pri opravljanju nalog ter vzpostavljanje stika s potencialnim bodočim delodajalcem. Praksa se izvaja v različnih organizacijah, kot so zadruge, kmetijsko-gozdarske zbornice, podjetja, javni zavodi, društva in druge.

Splošne kompetence diplomantov

  • Obvladovanje strokovne terminologije področja.
  • Poglobljeno poznavanje globalnih okoljskih problemov.
  • Poznavanje in razumevanje razvojne politike kmetijstva v Sloveniji, EU in širše.
  • Sposobnost prepoznavanja potreb trga.
  • Sposobnost identifikacije problema in sposobnost analitskega reševanja problemov z uporabo različnih virov in interdisciplinarnim pristopom.
  • Sposobnost prenosa znanj iz teorije v prakso.
  • Avtonomnost za opravljanje strokovnega dela na področju biotehnike.
  • Razvita komunikacijska sposobnost in spretnost s poznavanjem uporabe sodobnih informacijsko-komunikacijskih tehnologij.
  • Razvita sposobnost kritične in samokritične presoje in oblikovanje samostojnih besedil (člankov, referatov, presoj, razprav…).
  • Zavezanost etiki in razvit občutek profesionalnosti.
  • Sposobnost kritičnega preverjanja informacij in predvidevanja rešitev in posledic.
  • Sposobnost konstruktivnega sodelovanja z drugimi strokovnimi profili (timsko delo).

Predmetno-specifične kompetence diplomantov

  • Sposobnost opisa stanja in trendov kmetijske pridelave in vloge kmetijstva pri razvoju podeželja.
  • Podrobno poznavanje kompleksnosti in ranljivosti sredozemskega prostora.
  • Sposobnost izbire ustrezne kmetijske rastline za pridelavo glede na ekološke razmere okolja.
  • Sposobnost načrtovanja in izpeljave pridelave rastlin z osnovnimi in nekoliko zahtevnejšimi tehnologijami.
  • Sposobnost organizacije nabave sadilnega materiala, kmetijske mehanizacije in opreme.
  • Sposobnost upravljanja z genskim materialom kulturnih rastlin in izvedba osnovne valorizacije pridelka in agronomskih lastnosti različnih kmetijskih rastlin.
  • Obvladovanje osnov reje živali in ribištva v Sredozemlju.
  • Poznavanje ključnih parametrov kakovosti kmetijskih pridelkov in živil, kakovostnih shem, skladiščenja in manipulacije.
  • Sposobnost prepoznavanja zahtev tržišča, določanja in pojasnjevanja osnovnih kazalnikov uspešnosti poslovanja kmetijske pridelave in pojasnila poslovne odločitve.
  • Vodenje prometa s kmetijskim materialom.
  • Sposobnost poslovnega načrtovanja Start-up podjetja in samostojnega vodenja družinskega podjetja s kmetijsko pridelavo.
  • Sposobnost umeščanja novih strokovnih izsledkov, informacij ter interpretacij v kontekst temeljne agronomske in zootehniške discipline.
  • Uporaba sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije na strokovnem področju.

Diplomanti programa lahko nadaljujejo študij na magistrskih programih druge bolonjske stopnje ali pa se zaposlijo.

S pridobljenim znanjem so sposobni samostojnega ali kooperativnega dela na različnih področjih, vključno s pridelavo rastlin in trženjem v zadrugah, drevesnicah, trsnicah, semenarnah, vinskih kleteh ter sadjarskih, vrtnarskih in zeliščarskih centrih, v žlahtniteljskih centrih, pri spremljanju kakovosti kmetijskih pridelkov in živil, v zbornicah in agencijah ter raziskovalnih ustanovah. Poleg tega lahko delujejo v podjetjih za projektiranje hortikulturnih objektov in trajnih nasadov, krajinsko projektiranje, institucijah za upravljanje zavarovanih območij z ekološko pridelavo ter botaničnih vrtovih.

Diplomanti se lahko zaposlujejo tudi kot samostojni podjetniki, pridelovalci, svetovalci ali na področju trajnostnega agroturizma.

Prijava in vpis
Letak
Informativni dogodki

Orodna vrstica za dostopnost