- Študij
- Mednarodno sodelovanje
- Raziskovanje
- O fakulteti
Predstavitev študija
Doktorski študijski program Suicidologija in duševno zdravje se izvaja v slovenskem in angleškem jeziku.
Študijski program je specializiran program, namenjen usposabljanju študentov za samostojno in mednarodno konkurenčno znanstvenoraziskovalno delo na področju suicidologije ter duševnega zdravja. Gre za prvi tovrstni doktorski program v Sloveniji, ki predstavlja pomemben prispevek k razvoju kakovostnega raziskovanja na področju samomorilnega vedenja. Program odlikuje velika izbirnost vsebin, prilagojena raziskovalnim interesom doktorandov, ter širok nabor specializiranih predmetov.
Študenti skozi originalno raziskovalno delo poglabljajo teoretična in metodološka znanja, razvijajo kritično mišljenje, inovativnost ter sposobnost povezovanja z drugimi znanstvenimi vedami. Program jih usposablja za prepoznavanje in raziskovanje kompleksnih družbenih problemov, prenos znanja v prakso, vodenje zahtevnih raziskovalnih projektov ter odgovorno delovanje v skladu z načeli poklicne in raziskovalne etike.Informacije o študijskem programu
V 1. letnik doktorskega študijskega programa Suicidologija in duševno zdravje se lahko vpiše, kdor je zaključil program in pridobil:
- diplomo študijskega programa 2. stopnje; ali
- diplomo študijskega programa, ki izobražuje za poklice, urejene z direktivami Evropske unije, ali drugi enoviti magistrski študijski program, ki je ovrednoten s 300 kreditnimi točkami po ECTS; ali
- diplomo dodiplomskega univerzitetnega študijskega programa (študijski programi, sprejeti pred 11. 6. 2004); ali
- diplomo podiplomskega magistrskega študijskega programa (študijski programi, sprejeti pred 11. 6. 2004). Tem kandidatom se priznajo študijske obveznosti v obsegu 60 kreditnih točk po ECTS.
Priporočljiva področja predhodnega izobraževanja so: psihologija, biopsihologija, medicina, biologija, statistika, socialno delo, družboslovje in humanistika.
Pogoje za vpis izpolnjujejo tudi kandidati, ki so končali primerljiv študijski program v tujini in ki jim je, skladno z zakonom, priznana pravica do nadaljevanja izobraževanja v študijskem programu.
Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo kandidati izbrani glede na:
- povprečno oceno izpitov na predhodnem študiju (60 %),
- oceno zaključnega dela na predhodni stopnji študija (20 %),
- število točk zbranih pri izbirnem izpitu (20%).
Pri izbirnem izpitu se bo ocenjevala tudi kandidatova predstavitev predhodnega raziskovalnega dela, njegovi predhodni dosežki na znanstvenem in strokovnem področju (objavljeni znanstveni in strokovni članki, priznanja, nagrade in drugo) in motivacijsko pismo. Način točkovanja določi Komisija za študijske in študentske zadeve UP FAMNIT./span>
Za »prehod med študijskimi programi« gre v primeru, ko študent, ki je vpisan v določen študijski program, v tem programu ne zaključi študija (preneha izobraževanje v vpisanem študijskem programu) ter se vpiše neposredno v višji letnik novega študijskega programa, pri čemer morata biti predhodni in novi študijski program študenta iste bolonjske stopnje. Pri možnostih za prehod na novi študijski program se upošteva primerljivost študijskih programov in opravljene študijske obveznosti študenta v predhodnem študijskem programu.
V višji letnik doktorskega študijskega programa Suicidologija in duševno zdravje se po merilih za prehode vpiše kandidat, ki prehaja iz drugega doktorskega študijskega programa 3. stopnje, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
- kandidat izpolnjuje pogoje za vpis v doktorski študijski program Suicidologija in duševno zdravje,
- študijski program, iz katerega kandidat prehaja, ob zaključku študija zagotavlja pridobitev primerljivih kompetenc kot doktorski študijski program Suicidologija in duševno zdravje, in
- so izpolnjeni drugi kriteriji v skladu z Merili za prehode med študijskimi programi (primerljiv predmetnik študijskega programa, opravljene obveznosti kandidata).
Individualne vloge za vpis po merilih za prehode obravnava Komisija za študijske in študentske zadeve UP FAMNIT, ki pri obravnavi poleg področja upošteva tudi primerljivost študijskih programov v skladu z Merili za prehode med študijskimi programi. Pristojna komisija lahko kandidatu določi tudi diferencialne izpite.
Po merilih za prehode se lahko vpiše tudi kandidat, ki prehaja iz sorodnega študijskega programa v tujini in mu je bila, skladno z zakonom, v postopku priznavanja tujega izobraževanja priznana pravica do nadaljevanja študija v doktorskem študijskem programu Suicidologija in duševno zdravje.
V primeru omejitve vpisa so kandidati izbrani glede na povprečno oceno vseh opravljenih študijskih obveznosti v študijskem programu, iz katerega kandidat prehaja.
Študent lahko napreduje v višji letnik, če zbere 42 kreditnih točk ECTS (KT) tekočega letnika in opravi vse obveznosti predhodnega letnika. V okviru 42 KT za napredovanje v 2. letnik mora študent opraviti obvezna predmeta Duševno zdravje in Suicidologija ter Individualno raziskovalno delo 1.
V posebnih primerih, individualnih dogodkih študenta (bolezen oziroma izredne okoliščine), se lahko študentu omogoči napredovanje v višji letnik tudi z manjšim številom KT, vendar ne z manj kot 30 KT. V navedenih primerih o vpisu odloča Komisija za študijske in študentske zadeve UP FAMNIT.
Študent, ki ni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim programom za vpis v višji letnik, lahko, v času študija enkrat ponavlja letnik, vendar le, če zbere najmanj 21 KT vpisanega letnika. V kolikor študent ponavlja letnik, mu ne pripada absolventski staž, ampak mu status študenta preneha po zaključku 3. letnika.
Z napredovanjem in s ponavljanjem študent ohranja status študenta in s tem pravice in ugodnosti, določene z zakonom. V skladu z zakonom lahko študent zaprosi za podaljšanje statusa študenta, vendar največ za eno leto.
V 2. letniku študija študent izbere dva notranja izbirna predmeta; izbira ju iz nabora notranjih izbirnih predmetov, ki je določen s študijskim programom.
Več informacij o izbirnih predmetih in smereh študija je dostopnih v dokumentu “Predmetnik”.
Splošne kompetence diplomantov
- Sposobnost avtonomnega iskanja ter pridobivanja strokovnega znanja in integracija le tega z obstoječim znanjem.
- Avtonomnost pri strokovnem in znanstveno raziskovalnem delu.
- Zmožnost kritičnega razumevanja in presojanja dogajanja na področju suicidologije in duševnega zdravja.
- Sposobnost povezovanja in prenosa znanj ter umestitve vsebin s področja suicidologije in duševnega zdravja v širši družbeni kontekst.
- Zmožnost sodelovanja, vodenja in usmerjanja timskega in samostojnega dela.
- Zmožnost razumevanja in gojenja etičnosti poklicnega dela in znanstvenega raziskovanja ter tolerantnosti in medkulturnega spoštovanja.
Predmetno-specifične kompetence diplomantov
- Sposobnost uporabe široke palete visoko kakovostnih raziskovalnih metod za boljše razumevanje področja suicidologije in duševnega zdravja.
- Razvijanje multidisciplinarnega in večnivojskega raziskovanja ter fleksibilna implementacija znanj v različne kulturne kontekste.
- Prenos teoretičnih znanj v prakso preko oblikovanja in zagotavljanja učinkovitih preventivnih, intervencijskih in postvencijskih aktivnosti.
- Sposobnost visokokakovostne diseminacije najnovejših spoznanj s področja suicidologije in duševnega zdravja v mednarodnih suicidoloških, psiholoških in psihiatričnih krogih.
- Zmožnost suverenega posredovanja najnovejših spoznanj s področja suicidologije in duševnega zdravja širši javnosti.
- Sposobnost ustreznega posredovanja spoznanj s področja suicidologije in duševnega zdravja medijem.
- Usposobljenost za implementacijo in evalvacijo preventivnih strategij s področja suicidologije in duševnega zdravja ter za sodelovanje pri pripravi nacionalnih strategij za preprečevanje samomora.
- Razvijanje kritičnega in reflektivnega pogleda na proces in ugotovitve raziskav.
- Upoštevanje etičnosti in odgovornosti pri reševanju občutljivih situacij v konkretnih primerih vezanih na področji suicidologije in duševnega zdravja.
Doktorandi lahko raziskovalno kariero nadaljujejo v akademskih vodah, javnih ali zasebnih raziskovalnih ustanovah, kot tudi na različnih področjih, kjer se kaže potreba po aplikativnih znanjih s področij duševnega zdravja in preprečevanja samomorilnega vedenja. Širok spekter tako teoretičnih kot praktičnih znanj študentom omogoča raznolike možnosti zaposlitve v številnih panogah, kjer je prepoznana potreba po vlaganju v preventivne, intervencijske ali raziskovalne programe s področij duševnega zdravja in samomorilnega vedenja z namenom izboljšanja duševnega zdravja zaposlenih, specifičnih ranljivih skupin ali splošne javnosti. Možnost sodelovanja v aplikativnih projektih že tekom samega študija pa daje študentom pomembno prednost pri vključevanju v delovno okolje.
