Na kratko o Famnitu

* Iz: Alžirije, Azerbajdžana, Bangladeša, Belgije, Belorusije, Bolgarije, Bosne in Hercegovine, Črne Gore, Finske, Hrvaške, Irske, Izraela, Italije, Kosova, Latvije, Madžarske, Pakistana, Poljske, Rusije, Srbije, Severne Makedonije, Španije, Ukrajine in Združenih držav Amerike.

** Iz: Bangladeša, Bosne in Hercegovine, Bolgarije, Črne Gore, Egipta, Hrvaške, Indije, Kosova, Nigerije, Severne Makedonije, Srbije in Ukrajine.

*** Iz: Avstralije, Belorusije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Irana, Italije, Madžarske, Pakistana, Severne Makedonije, Srbije, Šrilanke in Ukrajine.

**** Delež tujih študentov na podlagi državljanstva.

Erasmus in druge izmenjave študentov

Tip mobilnosti	Študij	Praksa	Kratkoročne mobilnosti - študij	Kratkoročne mobilnosti v okviru T4EU zavezništva	Skupaj
Dohodne mobilnosti	52	20	15	–	87
Odhodne mobilnosti	41	20	5	8	74

Opomba: Informacije na dan 21. 11. 2025, ki so pridobljene na podlagi že prisotnih študentov, na podlagi nominacij in prijav.

Dohodne mobilnosti iz: Avstrije, Bosne in Hercegovine, Brazilije, Francije, Grčije, Gruzije, Italije, Kitajske, Kolumbije, Litve, Madžarske, Nemčije, Poljska, Portugalske, Severne Makedonije, Srbije, Španije , Turčije in ZDA.

Odhodne mobilnosti v: Avstrijo, Belgijo, Ciper, Češko, Finsko, Francijo, Grčijo, Italijo, Južno Afriko, Litvo, Malto, Nemčijo, Poljsko, Portugalsko in Španijo.

Struktura študentov po spolu

Ženske

639 (58.52%)

Moški

453 (41.50%)

Delež študentov FAMNIT v strukturi študentov UP

Število vseh študentov UP

5789

Število študentov UP FAMNIT

1092 (18.87%)

Podatki o vpisu po študijskih programih

ߍ na vrh

Dodiplomski študij (redni študij)

Matematika (slovenska izvedba): 31 (1. letnik: 18 / 2. letnik: 9 / 3. letnik: 4 / absolvent: 0)
Matematika (angleška izvedba): 53 (30/13/9/1)
Matematika v ekonomiji in financah: 37 (26/8/3/0)
Računalništvo in informatika (slovenska izvedba): 118 (46/37/25/10)
Računalništvo in informatika (angleška izvedba): 170 (49/61/41/19)
Bioinformatika (slovenska izvedba): 47 (27/10/3/7)
Bioinformatika (angleška izvedba): 66 (27/21/14/4)
Varstvena biologija / Biodiverziteta: 82 (33/21/13/15)
Agronomija (VS) / Sredozemsko kmetijstvo (VS): 42 (26/7/4/5)
Biopsihologija: 153 (64/43/38/8)

ߍ na vrh

Magistrski študij (redni študij)

Matematične znanosti (slovenska izvedba): 2 (1. letnik: 0 / 2. letnik: 1 / absolvent: 1)
Matematične znanosti (angleška izvedba): 10 (8/1/1)
Računalništvo in informatika: 26 (18/5/3)
Varstvo narave: 36 (16/14/6)
Biopsihologija: 17 (7/3/7)
Psihologija: 90 (28/30/32)
Trajnostno grajeno okolje (slovenska izvedba): 3 (2/1/0)
Trajnostno grajeno okolje (angleška izvedba): 5 (1/2/2)
Podatkovna znanost (slovenska izvedba): 3 (2/1/0)
Podatkovna znanost (angleška izvedba): 29 (13/10/6)

ߍ na vrh

Doktorski študij (izredni študij)

Matematične znanosti (slovenska izvedba): 2 (1. letnik: 0 / 2. letnik: 0 / 3. letnik: 2 / absolvent: 0)
Matematične znanosti (angleška izvedba): 8 (3/3/1/1)
Računalništvo in informatika (slovenska izvedba): 6 (2/0/1/1/2)
Računalništvo in informatika (angleška izvedba): 14 (4/7/0/3/0)
Obnovljivi materiali za zdrava grajena okolja (slovenska izvedba): 3 (1/0/0/2)
Obnovljivi materiali za zdrava grajena okolja (angleška izvedba): 11 (4/2/2/3)
Suicidologija in duševno zdravje (slovenska izvedba): 6 (1/1/2/2)
Suicidologija in duševno zdravje (angleška izvedba): 0 (0/0/0/0)
Varstvena biologija (slovenska izvedba): 6 (2/1/2/1)
Varstvena biologija (angleška izvedba): 1 (0/0/1/0)

Študenti po regionalni pripadnosti

V nadaljevanju so prikazani podatki za 493 študentov, ki so državljani Republike Slovenije (45,1 % vseh vpisanih študentov v študijskem letu 2025/26). Ostalih 54,9 % vseh vpisanih študentov (zgoraj definirani kot tuji študentje) ni vključenih v analizo študentov po regionalni pripadnosti.

Gorenjska – 46 (9,33 %)
Goriška – 33 (6,69 %)
Jugovzhodna – 12 (2,43 %)
Koroška – 9 (1,83 %)
Obalno-kraška – 90 (18,26 %)
Osrednjeslovenska – 151 (30,63 %)
Podravska – 30 (6,09 %)
Pomurska – 8 (1,62 %)
Posavska – 4 (0,81 %)
Primorsko-notranjska – 70 (14,20 %)
Savinjska – 31 (6,29 %)
Zasavska – 7 (1,42 %)
Drugo – Študenti s slovenskim državljanstvom, ki nimajo stalnega prebivališča v Sloveniji – 2 (0,41 %)

Podatki o vpisu (2007/08 – 2025/26)

Prenesi PDF dokument

Diplomanti (2008 – 2024)

Prenesi PDF dokument

ߍ na vrh

Študijski programi 2025/26

Študijski programi, ki se izvajajo v slovenskem jeziku

Študijski programi, ki se vzporedno izvajajo v angleškem jeziku

Dodiplomski programi: Bioinformatika, Matematika, Računalništvo in informatika.
Magistrski programi: Matematične znanosti, Podatkovna znanost, Trajnostno grajeno okolje .
Doktorski programi: Matematične znanosti, Računalništvo in informatika, Računalništvo in informatika (mednarodni, 4-letni), Obnovljivi materiali za zdrava grajena okolja, Suicidologija in duševno zdravje, Varstvena biologija.

Vsi študijski programi so kreditno ovrednoteni po Evropskem kreditnem sistemu ECTS (European Credit Transfer System).

Študijska področja UP FAMNIT po klasifikacijskem sistemu izobraževanja in usposabljanja KLASIUS-P-16: (03) Družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost, (05) Naravoslovje, matematika in statistika, (06) Informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT), (07) Tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo, (08) Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in veterinarstvo, (10) Transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve.

ߍ na vrh

Raziskovanje (2025)

Na področju raziskovanja UP FAMNIT tesno sodeluje z Inštitutom Andrej Marušič Univerze na Primorskem (UP IAM), kjer opravlja raziskovalno dejavnost večina visokošolskih učiteljev in sodelavcev UP FAMNIT.

Izvirni znanstveni članki Raziskovalne skupine UP IAM v letu 2025 (1. 1. 2025 – 31. 12. 2025) (vir: Sicris), podatki na dan 14. 1. 2026:

SCI Expanded, SSCI, Scopus (d) ali Scopus (h): 187 (99/68/11/9)
A&HCI ali Scopus: 29
Drugo: 3
Nekategorizirana znanstvena dela (NK): 1
Skupaj: 220

Izvirni znanstveni članki Raziskovalne skupine UP IAM v letu 2025 (1. 1. 2025 – 31. 12. 2025) (vir: Sicris), podatki na dan 14. 1. 2026:

SCI Expanded, SSCI, Scopus (d) ali Scopus (h): 118 (51/56/5/6)
A&HCI ali Scopus: 20
Drugo: 5
Nekategorizirana znanstvena dela (NK): 1
Skupaj: 144

ߍ na vrh

Pedagoško, raziskovalno in administrativno osebje 2025/2026

Število zaposlenih in pogodbenih delavcev (december 2025)

	Zaposleni		Pogodbeni		Skupaj
	vsi	od tega: tujci	vsi	od tega: tujci	vsi	od tega: tujci
Visokošolski učitelji, sodelavci in raziskovalci	195 (108,02 FTE)	63	40	3	235	66
Podporne službe	44 (30,55 FTE)	-	-	-	44	-
Skupaj	239	63	40	3	279	66 (23,7%)

Struktura osebja po spolu

Starostna struktura osebja

Starost	Moški	Ženske	SKUPAJ
manj kot 25 let	3	0	3
25-29	18	22	40
30-34	18	34	52
35-39	19	18	37
40-44	15	19	34
45-49	17	18	35
50-54	15	16	31
55-59	15	6	21
60-64	10	1	11
65 let in več	12	3	15
SKUPAJ	142	137	279

ߍ na vrh

Finančni podatki za leto 2024

Prihodki skupaj: 7.4 mio. EUR

* Podatki za leto 2025 bodo na voljo v januarju 2026.

Prenesi PDF dokument

ߍ na vrh

Pomembni dosežki v letu 2025

Dosežki zaposlenih in študentov

Med letošnjimi prejemniki Zoisovih nagrad in priznanj smo imeli kar dva zaposlena na UP FAMNIT, in sicer Prof. dr. Tomaž Pisanski , prejemnik Zoisove nagrade za za življenjsko delo na področju diskretne matematike in izr. Prof. dr. Urban Bren prejmenik Zoisovega priznanja za priznanje za pomembne dosežke na področju biomolekularnih simulacij.
V najobsežnejši globalni analizi genske raznolikosti doslej je mednarodna ekipa znanstvenikov ugotovila, da se genska raznolikost po vsem svetu zmanjšuje, vendar nekateri naravovarstveni ukrepi vseeno pomagajo pri ohranjanju vrst. Prelomno študijo, objavljena v vrhunski znanstveni reviji Nature, je vodila izr. prof. Catherine Grueber s Šole za življenjske in okoljske znanosti (School of Life and Environmental Sciences) ter ekipa raziskovalcev iz različnih držav. Pri raziskavi je sodelovala tudi prof. dr. Elena Bužan z Oddelka za biodiverziteto na UP FAMNIT.
Mednarodna raziskava, v kateri je poleg 30 raziskovalcev v okviru akcije COST Alien CSI sodelovala tudi doc. dr. Živa Fišer, je prvič pokazala, da občanska znanost igra ključno vlogo pri zgodnjem odkrivanju invazivnih tujerodnih vrst. V raziskavi, objavljeni tudi v reviji People and Nature, so analizirali 600 uradnih poročil iz 30 držav in jih primerjali z več kot 220 milijoni zapisov z javnih platform. Gre za prvo študijo, ki dejansko meri vpliv občanske znanosti na zgodnje odkrivanje invazivnih tujerodnih vrst.
V soboto, 22. 2., se je ob 100. obletnici rojstva legendarnega slovenskega animatorja, ilustratorja, striparja, kiparja, novinarja in filmskega režiserja Mikija Mustra (1925–2018), v Slovenski kinoteki, predvajal kratki animirani film z naslovom »Skok v prihodnost«, v katerem sta pri nastanku sodelovala tudi raziskovalca z Oddelka za informacijske znanosti in tehnologije UP FAMNIT: izr. prof. dr. Klen Čopič Pucihar je sodeloval kot koproducent in administrator sistema za zajemanje gibanja, asist. dr. Anuradhi Maheshya W. Weerasinghe Arachchillage pa kot asistentka za zajem gibanja.
Na Mednarodna skupina raziskovalcev iz Črne gore, Francije, Hrvaške, Kitajske, Slovenije in Španije je objavila odkritje in opis novega rastlinskega rodu in vrste – Petrolamium crnojevicii Dragićević, Vuksanović & Surina – iz težko dostopnega območja Črne gore. Pri raziskavi sta sodelovala tudi sodelavca Oddelka za biodiverziteto UP FAMNIT, izr. prof. dr. Boštjan Surina kot vodja raziskave in doc. dr. Peter Glasnović. Sodobne molekularno-genetske, citogenetske ter klasične metode so jasno opredelile filogenetski položaj in evolucijsko zgodovino novega taksonaNa Slovenija je bila uspešna na evropskem razpisu za pridobitev visoko zmogljivega superračunalnika. Pri tem je dosegla največ točk med prijavitelji, projekt pa je bil deležen številnih pohval. V imenu Univerze na Primorskem sta pri pripravi projekta sodelovala zaposlena na UP IAM in UP FAMNIT, izr. prof. dr. Jernej Vičič in doc. dr. Aleksandar Tošič.
Tako vsako leto poteka Teden UP, znotraj njega pa vedno Slavnostna akademija, na kateri UP podeli nagrade vsem, ki so s svojim delom ali aktivnostmi prispevali k ugledu, razvoju in uspehu univerze.
Raziskovalci z UP FAMNIT so prejeli nagrado za najboljši članek na 30. letni konferenci ACM o inteligentnih uporabniških vmesnikih (ACM IUI 2025), ki je potekala od 24. do 27. marca v Cagliariju v Italiji. Pri članku je sodelovalo 12 avtorjev, z UP FAMNIT asist. dr. Nuwan T. Attygalle, izr. prof. dr. Matjaž Kljun, izr. prof. dr. Klen Čopič Pucihar in doc. dr. Maheshya Weerasinghe.
V četrtek, 17. aprila 2025 , je bil dan za praznovanje – na slovesnem srečanju alumnov UP so bila namreč že drugo leto zapored podeljena priznanja in nagrade tistim, ki s svojim delovanjem podpirajo delovanje Alumni UP ter širijo dober glas o univerzi. S ponosom predstavljamo tudi našo nagrajenko: Dr. Nino Krohne, Alumni UP FAMNIT.
Dr. Ana Slavec, docentka na UP FAMNIT in raziskovalka na InnoRenew CoE, se je udeležila 32. Dnevov slovenske informatike, ki so potekali 15. in 16. aprila 2025 v Portorožu pod osrednjo temo »Digitalna prihodnost za vse«. Na dogodku je predsedovala komisiji nagradnega Arnesovega HackathON-a, ki je izbrala tri najboljše študentske ekipe, ki so tekmovale v ustvarjanju rešitev za realne svetovne izzive.
Raziskovalki Oddelka za aplikativno naravoslovje UP FAMNIT sta se med 6. in 8. majem 2025 udeležili 11. mednarodnega mediteranskega simpozija o zdravilnih in aromatičnih rastlinah (MESMAP), ki je potekal v sklopu mednarodnega sejma za sadje in zelenjavo MACFRUT 2025, v Riminiju, Italija. Izvedena je bila tudi posebna razstava posvečena začimbam, zdravilnim in aromatičnim rastlinam ter mednarodni simpozij MESMAP, na katerem sta raziskave mediteranske rastline laški smilj s plakatom predstavili doc. dr. Alenka Baruca Arbeiter in Petra Gabrovšek.
Slovenska znanstvena fundacija vsako leto podeljuje priznanja Prometej znanosti za odličnost v komuniciranju znanosti, ki predstavlja najvišje in edino slovensko priznanje za tiste, ki se odlikujejo v komuniciranju znanosti z različnimi javnostmi, še zlasti s splošno javnostjo. Na letošnji podelitvi, ki je potekala 17. 6. 2025 na SAZU, so bili prejemniki z UP kar trije – dva posameznika in skupina treh partnerjev za izvedbo skupnega projekta.. Priznanja je tako prejeli: dr. Peter Glasnović (UP FAMNIT) Priznanje Prometej znanosti za vzorno donatorstvo pa je prejel prof. dr. Andrej Brodnik (UP FAMNIT).
Prof. dr. Elena Bužan je vodilna prva avtorica v novi publikaciji v prestižni reviji Molecular Ecology. Glavno sporočilo članka je, da mora znanstvena skupnost – če želi v celoti izkoristiti potencial genomike pri varstvu biotske raznovrstnosti – razviti in sprejeti usklajene standarde, oblikovane ob upoštevanju potreb deležnikov. Kot vodilna prva avtorica je sodelovala prof. dr. Elena Bužan iz Skupine za molekularno ekologijo z Oddelka za biodiverziteto UP FAMNIT.
Nova raziskava z Oddelka za biodiverziteto v soavtorstvu Žive Fišer in Andrea Pieronija z Univerze za gastronomske znanosti v Pollenzu (Italija). Raziskovalca sta proučevala trenutno stanje nabiralništva v Sloveniji in odkrivala, kako se danes prenaša znanje o uporabnih divjih rastlinah. Preko intervjujev z izkušenimi učitelji, ki prenašajo nabiralniško znanje, sta skušala razumeti njihove motive, pristope k izobraževanju in njihovo vlogo pri preprečevanju škodljivih praks.
Nova študija z Oddelka za biodiverziteto, v vodstvu izr. prof. Jureta Jugovica in v sodelovanju z doc. dr. Martina Lužnik, razkriva, kako prisotnost invazivne zlate ribice (Carassius auratus) vpliva na kačje pastirje v submediteranskih kalih.
Prof. Dr. Marko Tkalčič, UP FAMNIT IN UP IAM je prejel Zlato plaketo UP za leto 2024
Prof. dr. Diego de Leo, UP FAMNIT in UP IAM;cs je prejel Nagrado za znanstveno odličnost Univerze na Primorskem
Andrej Milisavljevićin Niki HOrvatin sta prejela Nagrado Srečko Kosovel
Gabriela Laznik Zalaznik je prejela Priznanje za študente Univerze na Primorskem
Raziskovalna ekipa z Oddelka za biodiverziteto v vodstvu izr. prof. Jure Jugovic, z izr. prof. Vladimir Ivović,doc. dr. Anka Kuhelj in asist. Alenka Babič so prvič v Sloveniji preučili vpliv usmerjenosti pobočij na razširjenost klopa Ixodes ricinus na gori Slavnik.
Prof. dr. Marko Tkalčič in asist. Arsen Matej Golubovikj z Oddelka za informacijske znanosti in tehnologije na UP FAMNIT sta soavtorja mednarodne raziskave Soundtracks of Our Lives: How Age Influences Musical Preferences, pri kateri sta sodelovala še raziskovalca izr. prof. dr. Bruce Ferwerda z Univerze Jönköping in izr. prof. dr. Alan Said z Univerze v Göteborgu.
UP FAMNIT je na pobudo Oddelka za biodiverziteto sklenila krovni sporazum o sodelovanju z Nacionalnim raziskovalnim inštitutom za Pantanal (INPP) iz Brazilije. Sporazum odpira nove možnosti za skupne raziskovalne projekte, izmenjave študentov in pedagoškega osebja ter utrjuje že vzpostavljeno sodelovanje z Universidade Federal de Mato Grosso (UFMT).
Več informacij:
- Podeljene Zoisove nagrade
- Prelomna študija: Spodbudni znaki sredi splošnega upada genske raznolikosti
- Občanska znanost igra pomembno vlogo pri zgodnjem odkrivanju invazivnih tujerodnih vrst
- Animirani film »Skok v prihodnost« predvajan ob 100. obletnici Mikija Mustra
- Botanična raziskovanja sodelavcev Oddelka za biodiverziteto pripeljala do odkritja novega rastlinskega rodu in vrste
- UP kot del konzorcija uspešna pri pridobitvi superračunalnika
- 22. Slavnostna akademija UP
- Raziskovalci UP FAMNIT za inovativno raziskavo o učenju besedišča prejeli nagrado za najboljši članek na ACM IUI 2025
- MeetUP – Vrhunec tedna Alumni UP s podelitvijo nagrad
- Dr. Ana Slavec predsedovala komisiji nagradnega Arnesovega HackathONa na Dnevih Slovenske Informatike;
- Raziskovalki UP FAMNIT predstavili raziskave o laškem smilju na mednarodnem simpoziju MESMAP v Riminiju
- Dr. Peter Glasnović prejemnik priznanja Prometej znanosti
- Prof. dr. Elena Bužan vodilna prva avtorica v novi publikaciji v prestižni reviji Molecular Ecology
- Razvoj naravnega terapevtskega izdelka iz laškega smilja za nego kože pri starostnikih
- Sklenjen krovni sporazum o sodelovanju med UP FAMNIT in Nacionalnim raziskovalnim inštitutom za Pantanal (INPP)
- Marca so raziskovalci z UP FAMNIT prejeli nagrado za najboljši članek na 30. letni konferenci ACM o inteligentnih uporabniških vmesnikih (ACM IUI 2025), ki je potekala od 24. do 27. marca v Cagliariju v Italiji. To prestižno priznanje nagrajuje prelomne raziskave na področju inteligentnih uporabniških vmesnikov in izpostavlja delo, ki bo pomembno vplivalo na prihodnost računalništva.
- Prof. dr. Vita Poštuvan, namestnica predstojnika Slovenskega centra za raziskovanje