Dr. Nastja Cepak, UP FAMNIT

Splošno

Dr. Nastja Cepak, slovenska kriptografinja, je kot asistentka z doktoratom delno zaposlena na UP IAM, delno pa v Ljubljanskem podjetju CREAplus, ki deluje na področju varnostnih tehnologij in kriptografskih rešitev v Sloveniji. Oddelek znotraj katerega je dr. Nastja Cepak zaposlena, je zadolžen za distribucijo varnostnih rešitev strojne opreme. Poleg tega s sodelavci delajo na področju svetovanja, uporabe in postavitve sistemov, strankam ponujajo pomoč pri integraciji sistemov ter nudijo tehnično podporo, zato morajo dobro poznati te produkte. Kolegi so bolj specializirani za omrežja in implementacije, sama pa se ukvarja z algoritmi, kar v praksi pomeni, da je zadolžena za odkrivanje načinov za zaščito različnih podatkov.

Kako ste se odločili za študij matematike in zakaj na Famnitu?

Vse tri stopnje študija sem zaključila na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije. Matematiko sem študirala na dodiplomski in magistrski stopnji, hkrati pa sem med magistrskim študijem vzporedno študirala tudi Računalništvo in informatiko na dodiplomski stopnji. Sicer ta študij nisem zaključila, sem pa iz področja dobila zelo veliko dodatnih in uporabnih informacij in znanj, ki so mi izjemno dobro služila v nadaljnji karieri. Doktorat sem nadaljevala na programu Matematične znanosti ter doktorirala s področja kriptografije, vezano na simetrično kriptografijo in bločne šifre.

Za študij naravoslovja sem se zanimala že zgodaj, za študij matematike pa sem se dokončno odločila konec drugega letnika gimnazije, ko sem ugotovila, da me zanimajo vzorci ter ugotavljati, kako se da definirati stvari ter manipulirati s strukturami. Hkrati sem imela na Gimnaziji Koper res zelo odličnega profesorja, Andreja Cudermana, ki se je v času mojega zadnjega letnika na žalost smrtno ponesrečil v gorah. Takrat sem stopila do profesorice, ki nas je učila na višjem nivoju matematike, ravno tako odlična pedagoginja, saj se nisem mogla odločiti med študijem v Ljubljani ali v Kopru. Spomnim, se da mi je takrat dala zelo spodbuden komentar, da naj se ne obremenjujem in da je študij na Famnitu super izbira, to mi je dalo tisto nekaj dodatne samozavesti, ki jo v srednji šoli nekdo potrebuje, da se odloči za naslednji korak.

Tako sem prišla na Famnit študirati matematiko, kasneje pa za doktorat pa nisem bila takoj odločena. Ob koncu magisterija sem že delala v podjetju CREAplus, kjer sem sedaj zaposlena in takrat sem se morala odločiti kako naprej – ali nadaljevati z delom v podjetju, kjer me je že čakala redna zaposlitev, ali pa nadaljevati s študijem. Takrat sem se tudi pri sebi zavedla, da če na tej točki ne vpišem doktorata, ga verjetno nikoli ne bom, saj te delo čez čas posrka. Hkrati sem vedela, da si želim doktorirati s področja, ki me je od nekdaj zanimalo in kjer sem želela delati v tudi v prihodnje, ne glede na to ali se odločim ostati v akademiji ali ne. Tako sem se odločila za kriptografijo. Če ne bi bilo te možnosti, se na doktorski študij verjetno sploh ne bi vpisala. Ampak ta možnost je na srečo obstajala, tako da je bila kriptografija moja prva in zadnja izbira.

Kaj vam je pri delu oz. raziskovanju na področju kriptografije najbolj všeč?

Kriptografija me je zanimala že v srednji šoli, ampak ko v srednji šoli nekdo reče, da ga zanima kriptografija, to pomeni, da je prebral DaVincijevo šifro in da je bil zelo fasciniran z ugankami. Tako greš študirat matematiko in pozabiš na kriptografijo, ampak potem se vsa področja nekako združijo. Ena od stvari, ki mi je pri kriptografiji všeč je, da obstaja povezava med čisto matematiko, ki sem jo toliko let delala in med varnostnimi implikacijami v realnem svetu, ki ga vidimo in v katerem živimo. Kako si informacije izmenjujemo, jih varujemo, kako se avtenticiramo, kako lahko uporabljamo internet na varen način? In kaj pomenijo implikacije, ko države in vojske nadzorujejo vse te informacije – kdo lahko do njih dostopa in ali so varne? Sama vidim kriptografijo kot povezavo med čisto matematiko in med tem kaj svet potrebuje s stališča digitalne varnosti.

Kakšno prihodnost napovedujete kriptografiji?

Kriptografija bo imela tudi v prihodnosti vse večjo vlogo, ne more pa obstajati izolirana. To vedno bolj vidim tudi v praksi. To, da imamo vse boljšo, bolj močno kriptografijo, z zelo močnimi dokazi varnosti, je prvi predpogoj, da lahko zavarujemo kakršenkoli drugi sistem. Je prvi korak, brez tega nekako sploh ne moremo iti naprej, vendar daleč od tega, da bi bil edini. Katerakoli varna seja se začne s tem, da so ključi varno izmenjani in shranjeni in da je šifriranje izvedeno v varnem okolju.

Pa vaši načrti za prihodnost?

Pedagoško in raziskovalno gledano si želim, da bi na UP FAMNIT naslednje leto predavala vsaj en kriptografski predmet. V letu, ko se je začela epidemija, sem prvič poskusno predavala en semester, kar mi je bilo izjemno všeč in bi naslednje študijsko leto to res rada ponovila.

Hkrati pa bi se rada učila naprej, ker je področje varnosti in kriptografije res ogromno. Rada bi razširila znanje in še naprej delala na tem področju, ki je meni osebno fascinantno. Zelo rada imam preplet in sodelovanje akademije s prakso, razmišljam, kako bi se lahko znanje s področja kriptografije še dodatno preneslo, posebej v slovenskem prostoru. To je moja želja, da bi nam uspelo področja še bolj povezati.