Minja Krstić, UP FAMNIT

Minja Krstić, UP FAMNIT

Splošno

Minja Krstić se je leta 2022po zaključku magistrskega študija Varstva narave na UP FAMNIT, na isti fakulteti zaposlila kot raziskovalka in asistentka. Njen trenutni fokus raziskovanja je usmerjen v vključevanje državljanske znanosti v naravovarstvene projekte, s poudarkom na mednarodnih pobudah, kot so projekti Step Change, BEPREP in ProCoast.

Zaključili ste študij Biodiverzitete (program je bil naknadno preimenovan v Varstvena biologija) na 1. stopnji in študij Varstva narave na 2. stopnji, oboje na UP FAMNIT. Kaj vas je prepričalo za nadaljevanje študija po pridobljeni diplomi?

Pri obeh študijskih programih, tako Biodiverziteti kot tudi Varstvu narave, me je prepričala izjemno dobra struktura predmetnikov. Na dodiplomskem študiju sem pridobila temeljno znanje, ki sem ga želela nadgraditi na magistrski stopnji. Zelo sem cenila tudi kombinacijo laboratorijskih in terenskih vaj, praktičnih primerov ter možnosti študentske zaposlitve na projektih, ki so bili dostopni skozi celoten študijski program. Ta praksa mi je omogočila praktično izkušnjo in neposreden stik s področjem, kar je dodatno utrdilo moje zanimanje za nadaljnje študiranje na tem področju. Poleg tega sem zelo cenila tudi izjemno pozitiven in podporni odnos med profesorji, asistenti ter študenti, kar je ustvarilo prijetno atmosfero in dodatno prispevalo k mojemu odločanju za nadaljevanje študija na UP FAMNIT. Občutek pripadnosti in možnost neposrednega komuniciranja s strokovnjaki na področju sta bili ključni vrednoti, ki sta me motivirali za nadaljnje študiranje v tem uglednem in prijaznem fakultetnem okolju.

Sedaj aktivno delujete tudi v Skupini za molekularno ekologijo na UP FAMNIT. Katere so vaše naloge znotraj skupine in kateri so dosedanji najpomembnejši izsledki raziskav znotraj skupine?

V skupini za Molekularno Ekologijo UP na UP FAMNIT smo izjemno aktivni na področju genetike, genomike in naravovarstva. Moje delo znotraj skupine se osredotoča predvsem na vključevanje državljanov v znanost (ang. citizen science), kar ima ključno vlogo pri ozaveščanju javnosti o pomembnosti varstva prostoživečih vrst živali in naravnega okolja. V skladu s tem sem organizirala različne dogodke in delavnice za različne ciljne skupine, oblikovala promocijski material, izvajala intervjuje in montirala posnetke prostoživečih živali, ki smo jih pridobili s pomočjo fotopasti in aplikacije SRNA (Spremljanje in Raziskovanje Narave z Aplikacijo), ter aktivno promovirala naše projekte na družabnih omrežjih skupine, kot so Instagram, Facebook, Twitter in LinkedIn. Poleg tega sodelujem tudi pri terenskem in laboratorijskem delu, kjer prispevam k raziskavam našega področja.

Kako vidite prihodnost raziskav na področju molekularne ekologije in kakšno vlogo vidite zase v tem razvoju?

Področje raziskav molekularne ekologije doživlja hitro in pomembno rast. Menim, da so raziskave s tega področja ključnega pomena za prihodnost varstva narave. Razvoj tehnologij in metodologij se bo še naprej pospeševal, kar bo omogočilo boljše razumevanje genetske raznolikosti in ekoloških procesov v naravnih okoljih. V tej prihodnosti si želim aktivno sodelovati, tako z izvajanjem raziskav kot tudi z zagotavljanjem izobraževanja in ozaveščanja javnosti o pomenu molekularne ekologije za ohranjanje narave.

Orodna vrstica za dostopnost