Taja Pajmon Rak, UP FAMNIT

Splošno

Taja Pajmon Rak je diplomantka Biodiverzitete in trenutno zaključuje magisterij Varstva narave na UP Famnit. Po zaključku predavanj je kar nekaj časa delala na Famnitu in kot študentka pomagala pri promociji različnih vsebin, sedaj pa je zaposlena na Centru znanosti Univerze na Primorskem, ki pod svojo streho združuje Akvarij Piran in Arheološki park Simonov zaliv.

Kako in zakaj ste se odločili za študij Biodiverzitete na Famnitu?

V resnici sem celo srednjo šolo imela odprtih veliko možnosti. Predvsem zato, ker me je od vedno zanimalo veliko različnih področij; od matematike, do kemije, zgodovine, psihologije in biologije. Potem sem si rekla, da se bom omejila na Koper in si tako prisilno malo zožala izbiro. Od tu dalje je bila odločitev precej enostavna. Kolebala sem med Biodiverziteto in Bioinformatiko, a sem si želela več terenskega dela, zato sem izbrala Biodiverziteto. In nisem naredila napake. Verjetno je bila to ena izmed boljših izbir. Ko sem potem v naslednjih letih hodila na nekaj predavanj v Ljubljano sem šele opazila in ugotovila, zakaj mi je naš program bolj všeč. Interdisciplinarnost, majhnost, možnost za dodatno aktivnost.

Katera znanja, ki ste jih pridobili med študijem, vam najbolj koristijo pri sedanjem delu?

Moje delo sicer ni čisto biološke narave, kar bi morda diplomant tega programa pričakoval. Že tekom študija sem bila zelo aktivna v študentskem svetu in na raznih študentskih projektih in verjetno mi je to dalo veliko več izkušenj in povezav kot študij sam po sebi. Izkušnje s koordinacijo, organizacijo dogodkov, nastopi v javnosti, promocija znanosti in izobraževanja, konec koncev pa tudi urejanje in razumevanje birokracije. Seveda pa mi je študij omogočil, da sem se lahko tako dodatno angažirala. Če pa pogledam strogo študij kot tak pa lahko rečem, da sem z njim gotovo dobila širino, odprtost in kritičnost. Vsekakor mi je všeč, da se nismo ukvarjali le strogo z biologijo ampak tudi širše; z družbenimi vidiki, upravljanjem z zavarovanimi območji, pisanjem projektov ipd. Kar mi pride prav tudi v vsakdanjem življenju.

Ste tudi ena od ključnih organizatork Biološko-psihološke študentske konference, ki jo letos na Univerzi na Primorskem (Famnit) organizirate že drugič. Kakšen je program in cilj konference, ki jo organizirate?

Res je, ideja za organizacijo konference je zrasla v letu 2020, prvič pa smo jo nato organizirali jeseni 2021. Program konference je zasnovan pestro in vsebuje predstavitve študentskih prispevkov, posterjev, predavanja gostujočih predavateljev in veliko družabnega programa. Letos smo na primer k sodelovanju povabili še enega izmed slovenskih pisateljev, ki je predstavil svoji knjigi o depresiji, ter dr. Ženka, s katerim smo si ogledali film o problematiki zajezevanja rek, ki smo ga nato predebatirali. Cilj konference je primarno verjetno enak kot pri vseh ostalih, pravih konferencah, širjenje znanja, predstavljanje svojega dela, spoznavanje ostalih študentov in bivših študentov iz svojega področja, seveda pa tudi ustvarjanje novih prijateljstev. Kar je pri naši konferenci posebnega je to, da je to ena redkih študentskih konferenc, sploh na našem območju.

Kako v ozadju potekajo priprave na takšno konferenco in kakšni so največji izzivi pri organizaciji?

Pestro. Moram pa reči, da nam je bilo letos veliko lažje. Lani, ko smo se organizacije lotevali prvič, nam je bilo veliko težje. Imeli smo bistveno več in daljše sestanke, več dela, več neprespanih noči. Morali smo pač postaviti vse od temeljev do strehe. Čisto na novo smo postavljali spletno stran, ugotavljali kako se lotiti zbiranja in pregledovanja prispevkov, do kolikšne mere zastaviti strokovnost, kako izbrati strokovno komisijo, kakšne roke postaviti, kako zastaviti promocijo, kako pravzaprav priti do potencialnih udeležencev itd. Letos smo vedeli kaj in kako se stvari uredi, na koga naj se obrnemo, pa tudi kje smo lani naredili kaj narobe in to letos potem popravili in naredili bolje. Kot pri vsakem delu pa je največji izziv gotovo delati z ljudmi.

Kakšni so vaši načrti za prihodnost?

Začetniki te konference nismo več študenti in smo zato z letošnjo izvedbo že napovedali, da se od organizacije umikamo. Seveda pa je naša želja, da dogodek ne bi zamrl in zato že nekaj časa spodbujamo mlajše študente, da bi prevzeli organizacijo in zadevo peljali naprej. Postavili smo dobre temelje, potrebno je samo nadaljevati in morda sproti še kaj nadgraditi. V naslednjem letu večina glavnih organizatorjev, ki prihajamo iz bioloških smeri, organizira mednarodni simpozij študentov biologije (SymBioSE) in tudi zato ne bomo imeli toliko časa za organizacijo dveh dogodkov. Smo pa veseli, da se je letos na sami konferenci oglasilo nekaj angažiranih študentov, ki si želijo nadaljevati z našim delom, zato polagamo upe nanje. Seveda jim bomo na voljo za vso pomoč, a v glavnem morajo organizacijo prevzeti mlajše generacije. Konec koncev vsak, ki se loti česa takega pridobi res ogromno znanja in izkušenj, ki mu pridejo prav za celo življenje. Pa lepi spomini in dobra prijateljstva ostanejo, kar gotovo tudi nekaj šteje.