Vpliv biotopa na genetsko variabilnost, fitnes osebkov in embrionalno diapauzo pri Evropski srni / Biotope influence on genetic diversity, fitness traits and embryonic diapause in the European roe deer

Več informacij o projektu / More info about the project

Naziv projekta
Project title
Vpliv biotopa na genetsko variabilnost, fitnes osebkov in embrionalno diapauzo pri Evropski srni / Biotope influence on genetic diversity, fitness traits and embryonic diapause in the European roe deer
Vodja projekta
Project leader
Elena Bužan
Partner
Lead partner
UP FAMNIT
Akronim / Številka projekta
Project acronym / number
N1-0281
Tip projekta
Project type
Projekt ARRS
Subtip projekta
Project subtype
Programska skupina
ARRS klasifikacija
ARRS classification
Mednarodni temeljni projekt
Kategorija projekta
Project category
ARRS
Trajanje
Duration
January 1, 2023 – December 31, 2026

Vsebina projekta / Project content

Evropska srna/srnjad (Capreolus capreolus) je
ena najpogostejših vrst parkljarjev in pomembna lovna vrsta v Evropi. V svoji
vseevropski razširjenosti se sooča z veliko raznolikostjo okoljskih in
podnebnih dejavnikov, ki vključno z notranjimi (intrinzičnimi) dejavniki
oblikujejo pomembne znake življenjskih strategij, kot so parametri fitnesa in
imunski odziv oz. odpornost, vplivajo pa tudi na mikrobno združbo v
prebavilih. Zaradi tega je srnjad zelo primerna modelna vrsta za preučevanje
dolgoročnega vpliva okoljskih dejavnikov na biološke procese in genetsko
variabilnost. Glede na dosedanje ekološke raziskave srnjadi sta prepoznana
dva ekotipa te vrste: poljski ekotip se bistveno razlikuje od srnjadi, ki
živi pretežno v gozdovih oz. v gozdni/gozdnati krajini (t. i. gozdni ekotip).
Različne krajinske značilnosti, ki vplivajo na drugačno razpoložljivost
prehranskih virov med ekotipoma, povzročajo razlike v telesni velikosti in
masi, pa tudi v ekologiji in fiziologiji pripadnikov obeh ekotipov. Pri tem
je pomembno, da je zaradi teritorialnega vedenja srnjadi in navezanosti na
življenjski okoliš prostorsko prehajanje osebkov med ekotipoma izjemno redko.

Osebki srnjadi, ki živijo v odprti krajini s
spremenljivimi podnebnimi razmerami ter bolj omejenim dostopom do kritja
(skrivališč), vendar z večjo razpoložljivostjo prehranskih virov, bogatih s
hranili, so v povprečju večji in težji v primerjavi z osebki, ki živijo
pretežno v gozdovih. Na Poljskem prevladuje gozdni ekotip srnjadi (>30 %
države prekrivajo gozdovi), prostrana kmetijska območja osrednje Poljske pa
naseljuje poljski ekotip. V izbranem območju osrednje Slovenije
(Savinjsko-Kozjansko lovskoupravljavsko območje), ki bo v projekt vključeno
kot primerjalno območje, prevladuje mozaična, tj. gozdnata in kmetijska
krajina (gozdovi z odprtimi kmetijskimi površinami; gozdnatost 50–60 %), v
kateri živi predvsem gozdni ekotip srnjadi, na severovzhodnem obrobju pa je
prisoten tudi poljski ekotip.

Material za analize v projektu (trajanje: 48
mesecev) bo zbran post mortem v treh območjih (N = 50 na območje), kjer
najdemo različna ekotipa srnjadi oz. kombinacije le-teh: gozdna krajina z
gozdnim ekotipom ter kmetijska krajina s poljskim ekotipom na Poljskem;
mozaična krajina s kombinacijo obeh ekotipov v Sloveniji.

 

Podeli z drugimi

Accessibility Toolbar