Psihologija – UP Famnit

Informacije o študijskem programu

Predmetnik

Vsebina predmetov

Predstavitev študija

Magistrski študijski program Psihologija se izvaja v slovenskem jeziku.

Študijski program je namenjen izobraževanju strokovnjakov za samostojno, strokovno in etično odgovorno delo na različnih področjih psihološke prakse. Program študentom zagotavlja poglobljena teoretična in metodološka znanja ter razvoj praktičnih veščin in kompetenc, skladnih z EuroPsy standardi.

Študenti pridobijo razumevanje kompleksnih bioloških, psiholoških in socialnih dejavnikov, ki vplivajo na vedenje posameznikov in skupin, ter sposobnost njihove strokovne presoje in uporabe v praksi. Poseben poudarek je na področjih duševnega zdravja, preventive, promocije zdravega in produktivnega delovnega okolja, izobraževanja ter podpore individualnemu razvoju. Program povezuje spoznanja uporabne psihologije, nevroznanosti, vedenjske genetike in psihoterapije ter spodbuja raziskovalno delo in interdisciplinarno sodelovanje.

Diplomanti so usposobljeni za načrtovanje, izvajanje in evalvacijo psiholoških intervencij, vključevanje v raziskovalne projekte ter soustvarjanje strokovnih praks in politik na področju duševnega zdravja, ob tem pa razvijajo zavezanost vseživljenjskemu učenju.

Informacije o študijskem programu

Ime programa: Psihologija

Vrsta programa: magistrski, 2. stopnja

Strokovni naslov diplomanta: magister psihologije / magistrica psihologije

Trajanje študija: 2 leti

Število kreditnih točk (ECTS): 120 ECTS

Način študija: redni

Jezik izvedbe: slovenski jezik

Kraj izvajanja študija: Koper

Akreditacija: program je akreditiran v skladu z Zakonom o visokem šolstvu in je javnoveljaven

V 1. letnik magistrskega študijskega programa Psihologija se lahko vpiše, kdor:

a) je zaključil študijski program prve stopnje v obsegu vsaj 180 kreditnih točk ECTS (KT) s področja psihologije ali biopsihologije, ki je usklajen z zahtevami Europsy;

b) je zaključil študijski program prve stopnje v obsegu vsaj 180 KT s področja biopsihologije, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti v obsegu od 10 do 42 KT, ki so bistvene za nadaljevanje študija, in sicer iz nabora predmetov z naslednjih področij – pedagoška psihologija, psihologija dela in organizacije, razvojna psihologija, klinična psihologija, raziskovalne metode, diferencialna psihologija ter (bio)psihologija motivacije in emocij. Študijske obveznosti za posameznega kandidata določi Komisija za študijske in študentske zadeve UP FAMNIT individualno, na podlagi preučitve študijskega programa predhodnega študija posameznega kandidata. Kandidat lahko dodatne študijske obveznosti opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov (predmetov) pred vpisom v magistrski študijski program;

c) je zaključil drug študijski program prve stopnje, če je opravljen študijski program pokrival vsaj 120 KT vsebin s področja psihologije in če je pred vpisom opravil študijske obveznosti v obsegu od 30 do 60 KT, ki so bistvene za nadaljevanje študija. O ustreznosti predhodnega študija in s tem o možnosti vpisa v študijski program odloča Komisija za študijske in študentske zadeve UP FAMNIT na podlagi predloženega programa prvostopenjskega študija, ki ga je zaključil kandidat in morebitnih drugih dokazil o osvojenih kompetencah kandidata. V kolikor Komisija za študijske in študentske zadeve UP FAMNIT ugotovi, da je vpis, glede na predhodni študij kandidata, možen, individualno določi kandidatu dodatne študijske obveznosti, in sicer glede na strokovno področje predhodnega študija kandidata. Kandidat lahko dodatne študijske obveznosti opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov (predmetov) pred vpisom v magistrski študijski program;

d) je zaključil enakovredno izobraževanje v tujini in mu je bila, skladno z Zakonom o vrednotenju in priznavanju izobraževanja, v postopku priznavanja tujega izobraževanja priznana pravica do nadaljevanja študija v študijskem programu 2. stopnje Psihologija.

V primeru omejitve vpisa so kandidati izbrani glede na:

uspeh na izbirnem izpitu (30 %),
povprečno oceno dodiplomskega študija (70 %). Pri tem se upošteva povprečje vseh opravljenih obveznosti v dodiplomskem programu, vključno z zaključno nalogo. Kandidatom, ki morajo opraviti dodatne študijske obveznosti, se pri izračunu povprečne ocene štejejo tudi ocene teh opravljenih dodatnih študijskih obveznosti.

Način izvedbe izbirnega izpita določi Komisija za študijske in študentske zadeve UP FAMNIT.

Če bo število prijavljenih kandidatov za vpis v magistrski študijski program presegalo število prostih mest, bo v okviru izbirnega postopka izveden izbirni izpit. Informacija o tem, ali bo potrebno izvesti izbirni izpit, bo objavljena na spletni strani fakultete po zaključku prvega prijavnega roka.

Izbirni izpit preverja temeljna znanja, ki naj bi jih imel diplomant prvostopenjskega študija psihologije.

Vse informacije o poteku in načinu izvedbe izbirnega izpita bodo dostopne po objavi razpisa za vpis v magistrske študijske programe v prihodnjem študijskem letu.

Za kandidate, ki so se prijavili za vpis v študijskem letu 2025/2026, izbirni izpit ni bil izveden. Sprejeti so bili vsi kandidati, ki so do roka za oddajo dokazil oddali vsa zahtevana dokazila in izpolnili pogoje za vpis.

Za »prehod med študijskimi programi« gre v primeru, ko študent, ki je vpisan v določen študijski program, v tem programu ne zaključi študija (preneha izobraževanje v vpisanem študijskem programu) ter se vpiše neposredno v višji letnik novega študijskega programa, pri čemer morata biti predhodni in novi študijski program študenta iste bolonjske stopnje. Pri možnostih za prehod na novi študijski program se upošteva primerljivost študijskih programov in opravljene študijske obveznosti študenta v predhodnem študijskem programu.

Vpis v 2. letnik magistrskega študijskega programa Psihologija po merilih za prehode je mogoč, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

kandidat izpolnjuje pogoje za vpis v magistrski študijski program Psihologija,
študijski program, iz katerega kandidat prehaja, ob zaključku študija zagotavlja pridobitev primerljivih kompetenc kot magistrski študijski program Psihologija in
so izpolnjeni drugi kriteriji v skladu z Merili za prehode med študijskimi programi (primerljiv predmetnik študijskega programa, opravljene obveznosti kandidata).

Individualne vloge za vpis po merilih za prehode obravnava Komisija za študijske in študentske zadeve UP FAMNIT.

Po merilih za prehode se lahko vpiše tudi kandidat, ki prehaja iz sorodnega študijskega programa v tujini in mu je bila, skladno z zakonom, v postopku priznavanja tujega izobraževanja priznana pravica do nadaljevanja študija v magistrskem študijskem programu Psihologija.

V primeru omejitve vpisa so kandidati izbrani glede na povprečno oceno vseh opravljenih študijskih obveznosti v študijskem programu, iz katerega kandidat prehaja.

S študijskim letom 2021/22 se je spremenilo ime študijskega programa (iz “Uporabna psihologija” v “Psihologija”), vendar ostajajo enaki pogoji prehodov iz PBP kot doslej.

Senat UP FAMNIT je na 7. redni seji dne 17. 6. 2019 potrdil gradiva, ki se nanašajo na možnosti prehodov iz magistrskega programa Biopsihologija (PBP) v magistrski program Psihologija (prej Uporabna psihologija – UPsi); objavljamo jih v nadaljevanju:

Učni načrti predmetov: Diferencialna psihologija, Psihometrija, Razvojna psihologija II, Uvod v klinično psihologijo in psihoterapijo, Osnove psihologije dela in organizacije, Osnove pedagoške psihologije

Kandidati, ki želijo od študijskega leta 2019/20 dalje opravljati »Psihološki diferencialni modul« (v nadaljevanju: PDM) se morajo prijaviti z obrazcem »Vloga za opravljanje »Psihološkega diferencialnega modula« (PDM)«.

Prijava za PDM je možna do 31. 8. tekočega leta (kot pravočasna se šteje prijava, ki je oddana v Referat za študente UP FAMNIT do 31. 8. do 16. ure).

Prijave bo obravnavala Komisija za študijske in študentske zadeve UP FAMNIT na seji v prvi polovici septembra.

Študent lahko napreduje v 2. letnik, če zbere vsaj 48 kreditnih točk (KT) vpisanega letnika.

V posebnih primerih, individualnih dogodkih študenta (bolezen oziroma izredne okoliščine), se lahko študentu omogoči napredovanje v višji letnik tudi z manjšim številom KT. V navedenih primerih o vpisu odloča Komisija za študijske in študentske zadeve UP FAMNIT.

Študent, ki ni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim programom za vpis v višji letnik, lahko, v času študija enkrat ponavlja letnik. V kolikor študent ponavlja letnik, mu ne pripada absolventski staž, ampak mu status študenta preneha po zaključku 2. letnika.

Z napredovanjem in s ponavljanjem študent ohranja status študenta in s tem pravice in ugodnosti, določene z zakonom. V skladu z zakonom lahko študent zaprosi za podaljšanje statusa študenta, vendar največ za eno leto.

V 2. letniku študija študent izbere dva izbirna predmeta (notranja oziroma zunanja izbirna predmeta)

Notranje izbirne predmete študent izbira znotraj študijskega programa ter lahko izbere tudi druge predmete s področja biopsihologije in nevroznanosti. Zunanje izbirne predmete študent izbira v okviru akreditiranih programov visokošolskih zavodov v Sloveniji ali tujini s področja biopsihologije, psihologije in naravoslovja; en predmet lahko izbere tudi s področja humanistike (npr. antropologija, filozofija, kulturni študiji). Kot zunanji izbirni predmet lahko študent izbere tudi predmet iz nabora notranje izbirnih predmetov.

Več informacij o izbirnih predmetih in smereh študija je dostopnih v dokumentu “Predmetnik”.

Praktično usposabljanje poteka po standardih supervizirane prakse Društva psihologov Slovenije (EuroPsy). V 2. letniku študent opravi obvezno prakso v obsegu 15 KT oziroma 280 ur.

Praksa je namenjena prenosu teoretičnega znanja v delovno okolje (npr. šolstvo, zdravstvo, sociala, nevladne in raziskovalne organizacije). Študentu je na izbrani inštituciji dodeljen mentor, ki je univerzitetni diplomirani psiholog oziroma magister psihologije z najmanj enim letom ustreznih delovnih izkušenj in je zaposlen v organizaciji izvajanja prakse.

Študent si ustanovo za prakso poišče sam; seznam že sodelujočih organizacij je na voljo pri koordinatorju prakse.

Splošne kompetence diplomantov

pripravljenost za trajno strokovno izpopolnjevanje in samorefleksijo;
sposobnost povezave znanstvenih in strokovnih spoznanj s sorodnimi znanstvenimi disciplinami;
sposobnost abstraktnega in kritičnega razmišljanja ter oblikovanja in prenosa teoretičnih konceptov v prakso;
usmerjanje v interdisciplinarno raziskovanje;
uporaba naučenih znanj v praktičnih situacijah;
sposobnost uporabe pridobljenega znanja in veščin pri raziskovalnem in strokovnem delu;
oblikovanje osebne strokovne strategije za reševanje problema;
problemski pristop k obravnavanju različnih problemov;
iskanje in izbor ustrezne literature;
iskanje in izbor, prilagoditev ali oblikovanje metod, tehnik in instrumentov;
oblikovanje pisnih izdelkov: analize stanja, načrta intervencij in raziskovalnega poročila;
predstavljanje izsledkov raziskav;
spretnosti komunikacije;
skrb za nenehni osebni strokovni razvoj;
zmožnost ovrednotenja svojega znanja obravnavane snovi glede na uresničevanje zastavljenih ciljev;
razvijanje etične odgovornosti na področju dela s posameznikom, skupinami ali družbo;
analiziranje, določanje, ocenjevanje pomembnih značilnosti posameznikov in skupin;
razvijanje ustreznih intervencij na podlagi teorije;
pripravljanje in izvajanje psiholoških intervencij;
evalvacija izvedenih intervencij v praksi ter oblikovanje priporočil na podlagi le-te;
avtonomnost pri odločanju v problemskih situacijah;
delovanje v interdisciplinarnih timih;
kreativno razmišljanje.

Predmetno-specifične kompetence diplomantov

poznavanje različnih kvantitativnih in kvalitativnih raziskovalnih načrtov in metod zbiranja podatkov;
razumevanje namena in uporabe raziskovalnih metod naravoslovnih in družboslovnih ved, s poudarkom na psihološki znanosti, nevroznanosti in vedenjski genetiki;
sposobnost interdisciplinarnega povezovanja znanstvenih disciplin (psihologija, duševno zdravje, psiho- in socio-patologija, nevroznanost,…);
razumevanje teorije na podlagi primerov uporabe;
sposobnost prenašanja metodološkega znanja in samostojne uporabe v raziskavah;
sposobnost razčlenitve in primerjave različnih raziskovalnih načrtov in metod glede na raziskovalni problem;
sposobnost ustvarjalnega načrtovanja raziskav in kombiniranja raziskovalnih metod;
sposobnost zavedanja omejitev raziskovalnih metod in etičnih dilem ter sposobnost kritičnega razmisleka o psiholoških raziskavah;
poglobljeno znanje iz osnovne (univariatne in bivariatne deskriptivne in inferenčne) statistike ter poznavanje zahtevnejše multivariatne statistike;
razumevanje namena in uporabe posameznih tehnik multivariatne statistične analize;
sposobnost samostojne izvedbe (multivariatne) statistične analize z enim od uveljavljenih računalniških programov za statistično analizo;
sposobnost primerjave različnih tehnik multivariatne analize in izbor najprimernejše za specifičen raziskovalni problem;
razumevanje praktičnega pomena odnosa med vplivom genetike in okolja na vedenjske vzorce;
poznavanje in razumevanje tehnik in strategij, ki jih uporabljamo za določitev genetske osnove vedenjskih vzorcev pri ljudeh in živalih;
sposobnost opredelitve nekaterih vedenjskih motenj in bolezni ter sposobnost jih pripisati aktivnosti določenega gena ali sklopa genov, hkrati pa pri tem določiti okoljski vpliv;
razumevanje prenosa genetskih informacij pri boleznih in motnjah, za razlago nastalih vedenjskih odzivov;
poznavanje in razumevanje vzrokov in razvoja motenj centralnega živčnega sistema;
poznavanje osnovnih metod zdravljenja in raziskav na področju proučevanja bolezni osrednjega živčevja;
znanje in spretnosti za diagnostično oceno centralnega živčnega sistema in motenj ter odkrivanje bioloških označevalcev;
znanje in razumevanje temeljnih teorij, pojmov in konceptov organizacijske in kadrovske psihologije;
izvajanje analize potreb in problemov organizacije (uspešnost, inovativnost, fleksibilnost) ter identifikacija potrebnih in možnih izboljšav preko sprememb v organizacijski strukturi, kulturi in vodenju;
ustrezni izbor in aplikacija metod in tehnik ter instrumentov za analizo individualnih, skupinskih in organizacijskih percepcij, stališč in vedenja v odnosu do organizacij, prakse, strukture, kulture in vodenja;
oblikovanje novih rešitev in produktov: vprašalniki za zaposlene, programi sprememb;
priprava načrta intervencij, glede na ugotovljeno stanje v organizaciji, ki so usmerjene na posameznika, skupine ali organizacijo kot celoto (npr. usposabljanje s področja vodenja, oblikovanje in razvoj timov, spreminjanje organizacijske kulture);
evalvacija ustreznosti načrtovanih intervencij (načrtovanje, merjenje in analiza, veljavnost, zanesljivost);
poznavanje različnih tipov intervjujev s poudarkom na psihološkem intervjuju;
razumevanje in kritična analiza izvedbe psihološkega intervjuja v okvirih potreb klienta in namenov obravnave;
razvoj in evalvacija intervencij usmerjene na posameznika, skupino ali družbo;
ugotavljanje potreb in opredeljevanje ciljev psihološke obravnave;
opredeljevanje ciljev intervjuja in kriterijev za evalvacijo izvedbe psihološkega intervjuja glede na cilje;
načrtovanje aktivnosti in intervencij na podlagi pridobljenih informacij v psihološkem intervjuju;
sposobnost kritične presoje in analize znanstvenih in strokovnih spoznanj s področja zdravstvene psihologije;
sposobnost uporabe teoretičnih spoznanj in izvajanje intervencij v aplikativnem okolju/na terenu;
sposobnost načrtovanja psiholoških terapevtskih aktivnosti in intervencij;
kritično razumevanje pogledov različnih pristopov k izvajanju psiholoških intervencij za pomoč posameznikom in skupinam;
sposobnost integracije med študijem usvojenega teoretičnega znanja s praktičnim v delovnem okolju;
sposobnost uporabe psiholoških postopkov v klinično-psihološki praksi;
sposobnost sodelovanja s strokovnimi kolegi v dejanskem delovnem okolju, v povezavi s spoznanji organizacijske psihologije;
sposobnost konstruktivnega dialoga z različnimi javnostmi, v povezavi z javnozdravstvenimi intervencijami;
sposobnost vodenja interdisciplinarnih timov v javnozdravstvenih intervencijah;
sposobnost argumentiranja strokovnih mnenj v klinično-psihološki praksi;
sposobnost razlaganja in utemeljevanja strokovnih in znanstvenih dognanj različnim deležnikom (nestrokovnjakom) v javnozdravstvenih intervencijah;
vživljanje v druge v klinično-psihološki praksi;
spoznavanje temeljnih področij in metodologije pedagoške psihologije;
spoznavanje različnih teorij učenja, motivacije in inteligentnosti;
spoznavanje pojmov učne uspešnosti, transfera, ustvarjalnosti in pojma o sebi v okviru pedagoške psihologije;
spoznavanje vloge spoznavnih, čustvenih, osebnostnih in socialnih dejavnikov učenja;
spoznavanje področja dela šolskega psihologa in elementov pedagoške interakcije;
sposobnost učinkovite uporabe pridobljenega znanja pri delu šolskega psihologa;
uporaba pedagoško psihološkega znanja pri načrtovanju učenja in poučevanja različnih skupin posameznikov;
uporaba znanja pri preventivi vedenjskih in učnih težav v šoli.

Magistrski študijski program sledi smernicam sedanjih in bodočih zaposlitvenih potreb na področju poklicnega udejstvovanja psihologov, tako na področju gospodarstva, kot negospodarstva.

Diplomanti – magistri psihologije, bodo zaposljivi na vseh običajnih delovnih mestih v javnem sektorju, kjer delajo psihologi, zlasti: zdravstvo, šolstvo (ob izpolnjenih dodatnih pogojih – opravljeno pedagoško-andragoško usposabljanje v obsegu 60 kreditnih točk) , sociala, pravosodje, obramba,… Ob tem bodo zaposljivi tudi na vseh drugih področjih v negospodarstvu, kjer psihologi že dolgo predstavljajo enega od ključnih poklicnih profilov, npr. v: nevladnih neprofitnih organizacijah (npr. za naloge psihološke preventive, rehabilitacije, površinske terapije, psihosocialne oskrbe,…) in v zasebnem sektorju (npr. v terapiji, svetovanju,…).

V podjetjih lahko magistri psihologije delajo na področju dela s kadri, v marketingu, stikih z javnostjo, še posebej pa na področju dela s človeškimi viri, na področju coachinga, psihološkega svetovanja in dela s timi.

Poleg omenjenih del, pa so možnosti zaposlovanja tudi na drugih delovnih mestih, ki niso specifično povezana s psihologijo, vendar zahtevajo širšo družboslovno izobrazbo (npr. na področju politike, medijev, raziskovanja, v administraciji ipd.).

Študij omogoča diplomantom nadaljevanje izobraževanja, predvsem kot nadgradnjo svoje specifičnosti, z vpisom na doktorski študij 3. stopnje na slovensko ali tujo univerzo, ki ponuja možnost sorodnega ali stičnega študija, strokovnega usposabljanja ter raziskovanja.

[1] Študij omogoča diplomantom nadaljevanje izobraževanja, predvsem kot nadgradnjo svoje specifičnosti, z vpisom na doktorski študij 3. stopnje na slovensko ali tujo univerzo, ki ponuja možnost sorodnega ali stičnega študija, strokovnega usposabljanja ter raziskovanja.

[2] Za diplomante Uporabne psihologije zaposlitev v šolstvu ni mogoča zaradi neusklajenih pravnih podlag na področju vzgoje in izobraževanja. V pravnih podlagah za zaposlovanje (npr. delo v šolski svetovalni službi ter za poučevanje psihologije) na področju vzgoje in izobraževanja (vrtci ter osnovno in srednje šolstvo) med izobrazbenimi pogoji, ki jih mora izpolnjevati kandidat, namreč ni naveden strokovni naslov diplomanta (magister psihologije), temveč ime študijskega programa – psihologija (oba programa na univerzah v Mariboru in Ljubljani sta poimenovana Psihologija, študijski program Uporabna psihologija pa je bil prvi program psihologije v Sloveniji, s katerim diplomanti pridobijo isti strokovni naslov, a je drugače poimenovan (Uporabna psihologija/Applied Psychology). UP FAMNIT je od maja 2016 posredovala več formalnih pobud na pristojne institucije na nacionalni ravni za uskladitev pravnih podlag na področu vzgoje in izobraževanja, in sicer za vnos imena novega magistrskega programa Uporabna psihologija v podzakonske akte. V letu 2020 je UP FAMNIT sprejela odločitev, da s postopkom ne nadaljuje.

[3] Diplomanti študijskega programa Psihologija (spremenjeno ime študijskega programa) se bodo lahko zaposlili v vzgoji in izobraževanju pod enakimi pogoji kot diplomanti oziroma magistri katerekoli druge univerze v Sloveniji, ki izvaja študijski program Psihologija. Ob tem poleg diplome ostaja pogoj opravljeno pedagoško-andragoško usposabljanje, skladno z veljavno zakonodajo.

Prijava in vpis

Letak

Informativni dogodki